Jedro

V pravdnem postopku velja načelo proste presoje dokazov. To pomeni, da ni moč govoriti ne o ekskluzivnosti dokaznih sredstev ne o njihovi vnaprej predvideni dokazni moči. Vse to velja tudi za področje dokazovanje obstoja in obsega nepremoženjske škode.

Pritožba pravilno opozarja, da je ločeno ugotavljanje pravdnega uspeha po temelju in višini sprejemljivo samo v primerih, ko je ugotavljanje temelja povzročilo nastanek znatnih pravdnih stroškov.

Izrek

I. Pritožbi tožnice se ugodi in se izpodbijana sodba v I. in II. točki izreka spremeni tako, da se pravilno glasi: „I. Toženki C. d.d. sta dolžni tožnici V. B. v 15 dneh nerazdelno plačati 1.800,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2.11.2012 do plačila.

II. V višjem delu, in sicer za znesek 4.700,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4.11.2009 do plačila ter zakonske zamudne obresti od zneska 1.800,00 EUR od 4.11.2009 do 1.11.2012, pa se tožbeni zahtevek zavrne.“

II. Pritožba prvotoženke se zavrne ter se v izpodbijanem delu sodba sodišča prve stopnje potrdi.

III. Toženki sta dolžni tožnici v 15 dneh povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 194,2 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne zamude do plačila.

Prvotoženka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo z dne 12.12.2014 toženkama v nerazdelno plačilo naložilo znesek 1.800,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12.12.2014 dalje do plačila (I. točka izreka), v preostalem pa je tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka). Hkrati je odločilo, da nosi vsaka pravdna stranka svoje stroške postopka (III. točka izreka).

2. Zoper sodbo sta se pritožili tožnica in prvotoženka.

3. Prvotoženka v pritožbi navaja, da mora vzdrževalec ceste kot strokovnjak res ravnati s posebno skrbnostjo, a da ni moč zanemariti dejstva, da se je prometna nezgoda, v kateri se je poškodovala tožnica, zgodila še pred začetkom izvajanja zimske službe (ki se prične s 15. novembrom). Tega se morajo zavedati tudi udeleženci v prometu in izven tega časa pričakovati, da bodo razmere v primeru zimskih razmer na cesti slabše, kot v primeru rednega izvajanja zimske službe. V obravnavani zadevi je šlo za pojav poledice na mikrolokaciji, saj iz izpisa meteorološke postaje izhaja, da na širšem območju v preteklih dnevih ali na dan nezgode ni bilo zaznati poledice ali drugih vremenskih pojavov, ki bi kazali na poledico. Sodišče prve stopnje je v celoti spregledalo, da v uradni meteorološki napovedi z dne 3.11.2009 ni bilo nobenega opozorila pred nastankom poledice. Drži, da iz splošne napovedi izhaja, da bodo dne 4.11.2009 temperature pod lediščem. Vendar tudi iz splošne napovedi z dne 3.11.2009 (za isti dan) izhaja, da bodo temperature pod lediščem, pa do pojava poledice na ta dan ni prišlo. Na dan nezgode torej niso bile podane okoliščine, iz katerih bi lahko prvotoženka (na kritičnem odseku) sklepala na pojav poledice. Sodišče tudi ne more odločati o nepremoženjski škodi brez izvedenskega mnenja, saj samo ne razpolaga z ustreznimi strokovnimi znanji (gre za kršitev načela kontradiktornosti). V kolikor takšna znanja ima, bi moralo pravdne stranke med pravdo s strokovnimi stališči seznaniti, jim podati svoj izvid in mnenje, da bi lahko nanj dale pripombe (do katerih bi se moralo opredeliti). Glede na dejstvo, da tožnica ni založila predujma za izvedeniško mnenje, bi moralo tožbeni zahtevek v celoti zavrniti. V predmetni zadevi tudi ni mogoče govoriti o zgolj nekoliko višjem pravdnem uspehu toženk. Tožnica je namreč uspela le z 19 % svojega zahtevka. ZPP ne daje podlage za ločevanje uspeha glede na temelj in višino (pritožnica se sklicuje na odločbo VS RS II Ips 530/2005). Prav tako v novejši sodni praksi ni več delitve stroškov nastale po temelju in po višini (sklicuje se na odločbo VSL II Cp 544/2014). Zato bi moralo sodišče odločiti v skladu z dejanskim (nominalnim) uspehom v pravdi. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne (vse s stroškovno posledico).

4. Drugotoženka in tožnica na pritožbo nista odgovorili.

5. Tožnica se zaradi zmotne uporabe in bistvene kršitve določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP pritožuje zoper zavrnilni del obrestne odločitve in pritožbenemu sodišču predlaga, da odločitev sodišča prve stopnje spremeni tako, da se prisojeni znesek odškodnine obrestuje od dne vložitve tožbe (vse s stroškovno posledico). V skladu z določbo 299. člena Obligacijskega zakonika sta toženki v zamudo s plačilom prisojene odškodnine prišli, ko je tožnica od njiju zahtevala njeno plačilo. Tega dne so torej nastopile posledice dolžniške zamude oziroma so pričele zakonske zamudne obresti teči najkasneje z dnem vložitve tožbe.

6. Toženki na pritožbo nista odgovorili.

7. Pritožba tožnice je utemeljena, pritožba prvotoženke pa v celoti neutemeljena.

V zvezi s pritožbo prvotoženke:

8. Sodišče prve stopnje je natančno in prepričljivo obrazložilo(1) (glej predvsem točke 21 – 31 obrazložitve izpodbijane odločbe), zakaj poledica (ki je botrovala tožničini prometni nezgodi), kljub temu da je do nje prišlo izven časovnega okvira običajnega izvajanja zimske službe,(2) za prvotoženko ni mogla predstavljati nenadnega oziroma nepričakovanega dogodka, kot tudi (s tem povezan) glavni zaključek, da je slednja brez utemeljenega razloga opustila svojo dolžnost ustreznega vzdrževanja cestišča,(3) na katerem je prišlo do nezgode. Pritožba zgolj z vztrajanjem na drugačnem stališču, v izpodbijane zaključke ne uspe vzbuditi nobenega dvoma. Pojasnjevanje, da v uradni meteorološki napovedi z dne 3.11.2009 ni bilo nobenega opozorila pred nastankom poledice ter da je bila za dne 3.11.2009 prav tako napoved, da bodo temperature pod lediščem (a do poledice ni prišlo), pa tudi sicer predstavlja nedopustno in posledično neupoštevno pritožbeno novoto (prvi odstavek 337. člena ZPP).(4)

9. V pravdnem postopku velja načelo proste presoje dokazov (8. člen ZPP). To pomeni, da ni moč govoriti ne o ekskluzivnosti (posameznih) dokaznih sredstev ne o njihovi vnaprej predvideni dokazni moči. Vse to velja tudi za področje dokazovanja obstoja in obsega nepremoženjske škode. Medtem, ko si je glede duševnih bolečin nastalih zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti dejansko težko predstavljati, da bi jih bilo moč (uspešno) dokazovati (ugotavljati) brez postavitve ustreznega izvedenca medicinske stroke, pa pri ugotavljanju obsega škoda iz naslova telesnih bolečin (in nevšečnosti med zdravljenjem) ter strahu, v kolikor ne gre za zapletenejše (ali manj običajne) zadeve, velikokrat zadošča že oškodovančeva izpovedba (oziroma z njegove strani predložena medicinska dokumentacija). Za oceno le-te oziroma presojo, ali so z njo oškodovančeve trditve izkazane, sodnik (vsaj v enostavnejših zadevah) pomoči izvedenca (nujno) ne rabi, saj za to največkrat zadoščajo običajne (splošne) življenjske izkušnje (znanje) povprečnega odraslega človeka. Vse to velja tudi za konkretni primer. Za ugotovitev škode iz naslova telesnih bolečin (in nevšečnosti med zdravljenjem) ter strahu, ki naj bi jih utrpela tožnica, je zadoščala na življenjskih izkušnjah („splošnemu“ znanju) opravljena sodnikova dokazna ocena njene izpovedbe.(5) Zato je pritožbeno navajanje, češ da bi sodnik moral pravdne stranke seznaniti s svojim strokovnim znanjem (da naj bi imel takšno znanje, z njegove strani nikoli ni bilo zatrjevano), brezpredmetno.(6)

10. Pritožba pravilno opozarja, da je ločeno ugotavljanje pravdnega uspeha po temelju in višini sprejemljivo samo v primerih, ko je ugotavljanje temelja povzročilo nastanek znatnih pravdnih stroškov.(7) Prav ta (oziroma vsaj zelo podoben argument) pa velja tudi za obravnavani primer, ko se je celoten dokazni postopek oziroma vsi dokazi (z izjemo tožničinega zaslišanja(8) na zadnjem naroku za glavno obravnavo dne 30.10.2014) izvajali prav zaradi ugotavljanja obstoja temelja tožbenega zahtevka. Čeprav izvedenci v postopku niso bili angažirani (oziroma ni moč govoriti o nastanku znatnih pravdnih stroškov), so bili torej vsi ostali dokazi(9) izvedeni zgolj v tej smeri.(10) To pa v konkretnem primeru upravičuje posebno upoštevanje uspeha po temelju(11) (oziroma uporabo principa ločenega upoštevanja uspeha po temelju in višini). Odločitev sodišča prve stopnje je zato povsem pravilna.

11. Ker pritožbeni razlogi niso podani in ker niso podani niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče prvotoženkino pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (353. člen ZPP). Zaradi neuspeha s pritožbo prvotoženka sama trpi stroške nastale z njeno vložitvijo (1. odstavek 165. člena v zvezi z 1. odstavkom 154. člena ZPP).

V zvezi s pritožbo tožnice:

12. Tožnica utemeljeno graja odločitev sodišča prve stopnje o začetku teka zamudnih obresti od prisojene odškodnine. V skladu z drugim odstavkom 299. členom OZ(12) pride, če rok za izpolnitev obveznosti ni določen, dolžnik v zamudo, ko upnik ustno ali pisno, z izvensodnim opominom ali z začetkom kakšnega drugega postopka, katerega namen je doseči izpolnitev obveznosti, zahteva od njega, naj izpolni obveznost. Tožba je bila sodišču prve stopnje priporočeno poslana dne 2.11.2012. Nato pa jo je tožnica po opozorilu sodišča prve stopnje (ki je postopalo po določbah 108. člena ZPP) popravila v za to danem roku.(13) Zato je v konkretnem primeru tožnica od prisojenega zneska odškodnine do zakonskih zamudnih obresti upravičena od datuma vložitve tožbe(14) (to je od dne 2.11.2012) dalje. Njeni pritožbi je bilo zato potrebno ugoditi in izpodbijano sodbo v točkah I in II izreka v skladu z navedenim ustrezno spremeniti (358. člen ZPP).(15)

13. Ker je s pritožbo uspela, je tožnica upravičena do povračila stroškov pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena v zvezi z drugim odstavkom 165. člena ZPP), ki znašajo 194,2 EUR.(16) V višjem delu zahtevano povračilo, pa ni utemeljeno.(17)

(1) Ter v tem okviru izpostavilo sklop različnih okoliščin (in ne zgolj uradne vremenske napovedi Urada meteorologijo z dne 3.11.2009), ki vsaka zase, predvsem pa skupaj utemeljujejo njegove zaključke.

(2) Da je ključno dejansko stanje (to je obstoj zimskih razmer) in ne časovni okvir, v katerem se zimska služba na cestah običajno izvaja, je prav tako pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje (glej tudi člene 27 – 30 Pravilnika o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest - Uradni list RS, št. 62/1998, s kasnejšimi spremembami).

(3) Pri izpolnjevanju katere je (drugi odstavek 6. člena OZ) dolžna kot profesionalec oziroma strokovnjak postopati z večjo skrbnostjo, in sicer po pravilih stroke in običajih (skrbnost dobrega strokovnjaka).

(4) Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999 s kasnejšimi spremembami.

(5) Ter medicinske dokumentacije, ki jo je predložila.

(6) Na kakšen način naj bi sodnik stranke seznanil s svojimi „splošnimi“ znanji (življenjskimi izkušnjami), kot to navaja pritožnica, ni jasno. Tudi sicer je govora (kot je bilo poudarjeno) o običajnih (splošnih) življenjskih izkušnjah (znanju) povprečnega odraslega človeka. Tudi v tem oziru so očitki o kršitvi načela kontradiktornosti neutemeljeni.

(7) Glej odločbo VS RS II Ips 530/2005 z dne 22.11.2007. (8) Ki je bilo izvedeno zaradi ugotavljanja višine škode.

(9) Med drugim sedem zaslišanj.

(10) „Kakovostno“ gre torej za primer enakovreden tistim, na katere opozarja odločba VS RS II Ips 530/2005 z dne 22.11.2007. (11) V tem oziru je tožnica (za razliko od višine zahtevka) v celoti uspela.

(12) Obligacijski zakonik, Uradni list RS, št. 83/2001, s kasnejšimi spremembami (v nadaljevanju OZ).

(13) Če je vloga vezana na rok in je popravljena oziroma dopolnjena in izročena sodišču v roku, ki je bil določen za dopolnitev oziroma popravo, se šteje, da je bila vložena pri sodišču tisti dan, ko je bila prvič vložena (tretji odstavek 108. člena ZPP).

(14) Zakaj naj bi toženki v zamudo s plačilom prišli šele z izdajo izpodbijane sodbe (kot je to odločilo sodišče prve stopnje), ni jasno. Okoliščina (glej 43. točko obrazložitve), češ da naj bi tožnica v sami tožbi v zvezi z višino tožbenega zahtevka zgolj skopo navajala dejstva (oziroma predlagala dokaze), v nobenem primeru ne more biti argument za sprejeto odločitev.

(15) Ta sprememba pa nima nobenih posledic na stroškovno odločitev sodišča prve stopnje.

(16) Tega predstavlja nagrada za postopek (upoštevaje vrednost glavnice 1.800,00 EUR v zvezi s katero je bila pritožba vložena) v višini 139,2 EUR (tar. št. 3210 v zvezi z 12. členom za odločitev relevantnega Zakona o odvetniški tarifi, Ur. list RS, št. 67/2008, s kasnejšimi spremembami), povračilo materialnih izdatkov v višini 20,00 EUR (tar. št. 6002) in 22% DDV.

(17) To velja tudi za zahtevano povračilo sodne takse (za pritožbo), katere je tožnica oproščena.