13. 10. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa mag. B. B. iz Z., na seji dne 27. septembra 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 796/99 z dne 8. 1. 2003 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča, Oddelka v Mariboru, št. U 2605/97 z dne 13. 7. 1999 in z odločbo Ministrstva za notranje zadeve št. 0011/24-XVII-160.473/1 z dne 2. 9. 1997 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pritožnik je vložil vlogo za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije na podlagi 40. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in nasl.– v nadaljevanju ZDRS). Njegovo vlogo je Ministrstvo za notranje zadeve (v nadaljevanju Ministrstvo) v ponovljenem postopku z izpodbijano odločbo, iz razlogov po tretjem odstavku 40. člena ZDRS, ponovno zavrnilo, odločbo pa sta z izpodbijanima sodbama v upravnem sporu potrdili Upravno in Vrhovno sodišče.

2.Pritožnik v ustavni pritožbi uveljavlja kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Poleg obširne utemeljitve zatrjevane kršitve navaja tudi, da je vložil prošnjo za pridobitev državljanstva tudi po 19. členu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 96/02 – v nadaljevanju ZDRS-Č),[1] vendar poudarja, da se s tem ne odpoveduje pravici do državljanstva po 40. členu ZDRS. Kolikor bo državljanstvo po 19. členu ZDRS-Č dobil, bo v postopku pred Ustavnim sodiščem zahteval ugotovitev, da je bil upravičen do državljanstva po 40. členu ZDRS in s tem do tega, da bi moral biti tudi v vsem vmesnem času (glede na določbo 13. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, Uradni list RS, št. 1/91-I – v nadaljevanju UZITUL) v pravicah izenačen z državljani Republike Slovenije. Le v tem primeru bo namreč lahko dobil pokojnino, ki mu kot z državljani izenačenemu upravičencu iz 13. člena UZITUL pripada tudi za obdobje od leta 1998 naprej, in morda še kakšne druge pravice, za katere je bil prikrajšan, ker država že enajst let ni sposobna zakonito odločiti o njegovi pravici do državljanstva po 40. členu ZDRS (npr. odškodnino za certifikat).

B.

3.Po prvem odstavku 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) lahko vsakdo ob pogojih, ki jih določa ta zakon, vloži pri Ustavnem sodišču ustavno pritožbo, če meni, da mu je s posamičnim aktom državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil kršena njegova človekova pravica ali temeljna svoboščina. Eden od pogojev za vložitev ustavne pritožbe je izkazan pravni interes. Po ustaljeni ustavnosodni presoji mora namreč vsakdo, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih interesov, izkazati pravni interes: kot verjetno mora izkazati, da bi ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči. Njegov pravni položaj bi se moral torej na podlagi odločitve Ustavnega sodišča izboljšati. Na obstoj pravnega interesa mora Ustavno sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka.

4.Pritožniku je bila z izpodbijanimi odločbami zavrnjena prošnja za sprejem v državljanstvo na podlagi tretjega odstavka 40. člena ZDRS (enkratna izjemna izredna naturalizacija), ker naj bi bil nevaren za varnost in obrambo države. Zoper izpodbijane odločbe je pritožnik vložil obravnavano ustavno pritožbo. Med postopkom pred Ustavnim sodiščem je bil pritožnik na podlagi nove prošnje z odločbo Ministrstva št. 1M1311/21-XVII-160.473/2 z dne 24. 3. 2003 na podlagi 19. člena ZDRS-Č sprejet v državljanstvo Republike Slovenije. Pritožnik je torej med postopkom pred Ustavnim sodiščem, še pred odločitvijo o ustavni pritožbi, pridobil slovensko državljanstvo z izredno naturalizacijo, vendar na drugi pravni podlagi. Poudariti je treba, da je za izredno naturalizacijo potrebno, da oseba sama vloži vlogo, saj tako kot redna tudi izredna naturalizacija temelji na volji posameznika.

5.Glede na dejstvo, da je pritožnik že pridobil državljanstvo Republike Slovenije, Ustavno sodišče ugotavlja, da se njegov pravni položaj tudi v primeru, če bi Ustavno sodišče ugodilo ustavni pritožbi (razveljavilo izpodbijani sodni odločbi, odpravilo odločbo upravnega organa in zadevo vrnilo v novo odločanje), ne bi spremenil. Po določbi 15. člena ZDRS namreč tako tisti, ki pridobi državljanstvo Republike Slovenije z naturalizacijo, kot tudi tisti, ki ga pridobi na podlagi 40. člena ZDRS, postane državljan Republike Slovenije z dnem, ko mu je vročena odločba o pridobitvi državljanstva Republike Slovenije. S tem, ko se je pritožnik odločil zaprositi za državljanstvo na podlagi 19. člena ZDRS-Č in ga tudi dobil, je glede na 15. člen ZDRS odločanje o državljanstvu na podlagi 40. člena ZDRS postalo brezpredmetno.

6.Pritožnik sicer pravni interes utemeljuje s sklicevanjem na 13. člen UZITUL, po katerem so (bili) državljani drugih republik, ki so imeli na dan plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti (23. 12. 1990) prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in so tukaj tudi dejansko živeli, izenačeni v pravicah in dolžnostih z državljani Republike Slovenije (razen glede možnosti pridobivanja stvarnih pravic na nepremičninah v Sloveniji) do pridobitve državljanstva Republike Slovenije po 40. členu ZDRS oziroma do preteka rokov po 81. členu Zakona o tujcih (Uradni list RS, 1/91-I in nasl. – ZTuj). Zatrjuje, da bi na podlagi ugotovitve, da je bil upravičen do državljanstva na podlagi 40. člena ZDRS, lahko uveljavljal pravice, ki so mu kot z državljani izenačenemu upravičencu iz 13. člena UZITUL pripadale v obdobju do pridobitve državljanstva po 19. členu ZDRS-Č. Pritožnik s tem Ustavnemu sodišču predlaga izdajo ugotovitvene odločbe o tem, da je bil upravičen do državljanstva po 40. členu ZDRS. Takšnega zahtevka ni mogoče uveljavljati na prvi stopnji pred Ustavnim sodiščem. V skladu s prvim odstavkom 60. člena ZUstS lahko Ustavno sodišče ob odpravi posamičnega akta (če je na podlagi podatkov v spisu sploh možno odločiti) odloča le o sporni pravici. Predmet obravnavane ustavne pritožbe je bilo odločanje o pridobitvi državljanstva na podlagi 40. člena ZDRS, ki pa zaradi pridobitve državljanstva po 19. členu ZDRS-Č ni več mogoče.

7.Ker tudi zgolj ugotovitev kršitve človekove pravice sama po sebi ne bi spremenila pritožnikovega pravnega položaja, je bilo treba v skladu z ustaljeno ustavnosodno presojo ustavno pritožbo zavreči.

C.

8.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prvega odstavka 55. člena v zvezi s prvim odstavkom 50. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča, razen sodniku Tratniku, ki je bil izločen. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata Milojka Modrijan

Opomba:

[1]Gre za poseben olajšan način pridobitve državljanstva v okviru naturalizacije za tiste osebe, ki so imele na dan 23. 12. 1990 v Republiki Sloveniji stalno prebivališče in v Sloveniji živijo neprekinjeno od takrat dalje (tako Vlada v obrazložitvi Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah ZDRS, objavljenem v Poročevalcu DZ, št. 73/02).