Jedro

Oseba, ki ima za varstvo svojih pravic ali pravnih koristi pravico udeleževati se postopka, pa do izdaje odločbe na prvi stopnji ni sodelovala, ker ji ta možnost ni bila dana, lahko vloži pritožbo v času, dokler odločba še ni dokončna za tiste stranke, ki so sodelovale na prvi stopnji. Ker je tožeča stranka vlogo podala v odprtem pritožbenem roku, bi jo po presoji pritožbenega sodišča tožena stranka morala obravnavati glede na njeno vsebino kot pritožbo oziroma v skladu z 68. členom ZUP/86 kot nepopolno vlogo, podano v odprtem pritožbenem roku.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se spremeni tako, da se tožbi ugodi in se odločba Ministrstva za okolje in prostor z dne 1.2.2000, odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, ZUS) zavrnilo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 1.2.2000. Z navedeno odločbo je tožena stranka predlog za odpravo oziroma za razveljavitev vodnogospodarskega dovoljenja Uprave Republike Slovenije za varstvo narave z dne 23.9.1999, zavrnila iz razlogov po 1. odstavku 263. člena ZUP/86 in hkrati zavrgla iz razloga po 2. odstavku istega člena ZUP/86. Z odločbo Uprave Republike Slovenije za varstvo narave z dne 23.9.1999, je bilo izdano vodnogospodarsko dovoljenje ... Javnemu komunalnemu podjetju, d.o.o., J., in Javnemu podjetju K. K.G., K.G. (stranki z interesom), za izkoriščanje pitne vode iz cestnega predora K. - iz izvirov v predoru K., z oznakami: zajetje na stacionaži 315 m, 2875 m, 2982 m in 3028 m predora K. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe navaja, da se v tej zadevi ne presoja zakonitost soglasja za koriščenje pitne vode v predoru K. z dne 23.10.1990, ki ga je izdal Vodovod J., zato so vsi ugovori, ki zadevajo to soglasje, za ta postopek brezpredmetni. Iz izpodbijane odločbe in podatkov v spisu je razvidno, da se zahteva tožeče stranke nanaša na razloge iz 1. in 2. odstavka 263. člena ZUP/86. Po 2. odstavku 264. člena ZUP/86 lahko zahtevo za razveljavitev po nadzorstveni pravici vloži le državni tožilec ali pravobranilec, ne pa stranka, zato je tožena stranka ravnala prav, ko je zahtevo za razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici iz razloga po določbi 2. odstavka 263. člena ZUP/86 zavrgla. V zvezi z zahtevo za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici iz razlogov po 1., 3., 4. in 5. točki 1. odstavka 263. člena ZUP/86 pa sodišče prve stopnje soglaša z ugotovitvijo tožene stranke, da ti razlogi niso podani. Niso podani niti razlogi iz 2. točke 1. odstavka 263. člena ZUP/8-6, saj v spornem primeru, tudi ob upoštevanju soglasja za izkoriščanje pitne vode, ki ga je dne 23.10.1990 pridobila tožeča stranka, ne gre za isto stvar.

Tožeča stranka v pritožbi zoper izpodbijano sodbo uveljavlja vse pritožbene razloge. Navaja, da je izpodbijana sodba v delu, ki se nanaša na presojo razlogov za odpravo odločbe po 1. odstavku 263. člena ZUP/86, pomanjkljiva in se je ne da preizkusiti. Sodišče prve stopnje ne obrazloži, zakaj ne gre za isto stvar. Ugotavlja, da ne gre za iste stranke, kar pa ni pogoj za odpravo odločbe iz razlogov po določbi 2. točke 1. odstavka 263. člena ZUP/86, saj bi bilo to v nasprotju z namenom zakonodajalca zaščititi poseganje v dokončno pridobljene pravice drugih strank. Ustavno sodišče je v odločbah U-I-32/95 in U-I-64/99 sprejelo stališče, da je soglasje za koriščenje vodnega vira z dne 23.10.1990, ki ga ima tožeča stranka, upravna odločba, ki je po svoji pravni vsebini vodnogospodarsko dovoljenje, ki ureja koriščenje celotnega vodnega vira iz predora K. Ustavno sodišče je presodilo, da soglasje z dne 23.10.1990 po vsebini pravice, ki jo ureja, ustreza vodnogospodarskemu dovoljenju po 49. členu Zakona o vodah (Uradni list SRS, ŠT. 38/81, 29/86 in Uradni list RS, št. 18/91). To pomeni, da je po vsebini enakovredno vodnogospodarskemu dovoljenju z dne 23.9.1999. Sodišče prve stopnje se do teh tožbenih navedb ni opredelilo, temveč je samo pavšalno zaključilo, da v obravnavani zadevi ne gre za isto stvar. Napadena odločba nedvoumno drugače ureja isto stvar, saj se nanaša na vodni vir, ki je v izključni uporabi tožeče stranke. S tem je upravni organ posegel v njene že pridobljene pravice ter na nezakonit način omejil pravico koncesijskega značaja. Sama je brez pooblaščenca vložila zahtevo za odpravo in razveljavitev sporne odločbe po nadzorstveni pravici, podrejeno pa zahtevo za obnovo postopka v skladu z 9. točko 249. člena ZUP/86. V skladu z načelom pomoči neuki stranki bi morala tožena stranka zahtevo za obnovo postopka odstopiti pristojnemu organu prve stopnje, česar pa ni storila in o tem sploh ni odločala.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena iz naslednjih razlogov: Kot izhaja iz podatkov v predloženih upravnih spisih, tožeča stranka v upravnem postopku do izdaje odločbe na prvi stopnji ni sodelovala kot stranka. Tožeča stranka pa z zatrjevanjem, da sporno vodnogospodarsko dovoljenje posega v njene izključne pravice, pridobljene s soglasjem za koriščenje pitne vode v predoru K. z dne 23.10.1990, nedvomno izkazuje pravni interes udeleževati se postopka v tej zadevi, saj to izhaja iz odločb Ustavnega sodišča Republike Slovenije, št. U-I-32/95 z dne 30.6.1995 in št. U-I-64/99 z dne 30.9.1999. Po presoji Ustavnega sodišča je namreč soglasje z dne 23.10.1990 veljavna upravna odločba, ki tožeči stranki daje izključno pravico za uporabljanje vode iz predora K., po vsebini pravice, ki jo ureja, pa ustreza vodnogospodarskemu dovoljenju po 49. členu Zakona o vodah.

V obravnavani zadevi je iz upravnih spisov razvidno, da je bila odločba z dne 23.9.1999, podjetju ... Javnemu komunalnemu podjetju d.o.o., kot stranki v postopku izdaje vodnogospodarskega dovoljenja, vročena dne 30.9.1999. Tožeča stranka je svojo vlogo, ki jo je poimenovala "zahtevek za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici", v njej pa je iz pritožbenih razlogov napadla obravnavano vodnogospodarsko dovoljenje, vložila 13.10.1999, torej v času, ko je vsaj za eno izmed strank upravnega postopka še tekel rok za pritožbo, in ko ta odločba še ni bila dokončna. Ker je po 1. odstavku 263. člena ZUP/86 zahteva za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici dopustna le zoper dokončno upravno odločbo, za obravnavo vloge tožeče stranke kot zahteve po nadzorstveni pravici niso bile podane procesne predpostavke. Oseba, ki ima za varstvo svojih pravic ali pravnih koristi pravico udeleževati se postopka, pa do izdaje odločbe na prvi stopnji ni sodelovala, ker ji ta možnost ni bila dana, lahko vloži pritožbo v času, dokler odločba še ni dokončna za tiste stranke, ki so sodelovale na prvi stopnji. Ker je tožeča stranka vlogo podala v odprtem pritožbenem roku, bi jo po presoji pritožbenega sodišča tožena stranka morala obravnavati glede na njeno vsebino kot pritožbo, oziroma v skladu z 68. členom ZUP/86 kot nepopolno vlogo, podano v odprtem pritožbenem roku.

Ker je sodišče prve stopnje zmotno presodilo listine, na katere je oprlo svojo odločitev, je pritožbeno sodišče na podlagi 1. točke 2. odstavka 77. člena ZUS pritožbi ugodilo in spremenilo izpodbijano sodbo tako, da je tožbi ugodilo in odpravilo odločbo tožene stranke ter ji zadevo vrnilo v nov postopek. V ponovnem postopku bo tožena stranka morala odpraviti ugotovljene pomanjkljivosti.