Jedro

Pri ugotavljanju finančnega položaja tožnice se ne morejo upoštevati stroški, ki jih tožnica ima v zvezi s preživljanjem svojih otrok, saj sta njena otroka nasprotna udeleženca tožnice, glede na njun položaj v kazenskem postopku, za katerega je tožnica zaprosila za dodelitev BPP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je organ za BPP zavrnil prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje v kazenskem postopku, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, I Kpr 27770/2014, zaradi kaznivega dejanja po členu 192/I in II Kazenskega zakonika (KZ-1B). V obrazložitvi je uvodoma navedel, da je tožnica vložila prošnjo za dodelitev BPP v navedeni kazenski zadevi. Organ je preveril, ali tožnica izpolnjuje pogoje po Zakonu o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). V zvezi z izpolnjevanjem finančnega pogoja po 13. členu ZBPP je po vpogledu v predložene listine ter uradne evidence ugotovil, da znaša povprečni mesečni dohodek tožnice 600,00 EUR, kar presega višino 2-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka po Zakonu o socialnovarstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre), ki trenutno znaša 538,40 EUR. Tožnica se šteje kot samska oseba po drugem odstavku 23. člena ZBPP, ker organ po 21. členu ZBPP ni štel kot družinska člana tožnice njene hčere in sina, ker gre za nasprotna udeleženca v postopku – tožnica je obdolženka, otroka pa imata položaj mladoletnih oškodovancev. Organ je zato prošnjo tožnice zavrnil. Tožnica je v tožbi uvodoma povzela izpodbijano odločbo, navedla, da bi moral organ upoštevati, da je dejansko ona mati otrok in hkrati njuna zakonita zastopnica. Dejstvo, da sta njena otroka oškodovanca v postopku, ne vpliva na dejstvo, da otroka preživlja sama oziroma ima z njimi povezane stroške, ki vplivajo na njen prihodek ter s tem na utemeljenost njene prošnje za BPP. Sorazmerni stroški za oba otroka znašajo cca. 700,00 EUR mesečno. Predlagala je, da sodišče tožbi ugodi, odpravi odločbo in tožnici odobri BPP oziroma da zadevo vrne organu v ponovno odločanje.

Toženka vsebinskega odgovora na tožbo ni podala, je pa poslala upravne spise.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru je sporna odločitev upravnega organa, ki je zavrnil prošnjo tožnice za dodelitev BPP iz razloga preseganja finančnega cenzusa po ZBPP, pri čemer je štel tožnico kot samsko osebo.

Sodišče sodi, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, zanjo pa je organ navedel izčrpne razloge, na katere se sodišče v izogib ponavljanju sklicuje (drugi odstavek 71. člena ZUS-1), v zvezi s tožbenimi ugovori pa še navaja: Po 21. členu ZBPP se pri ugotavljanju finančnega položaja prosilca in njegovih družinskih članov ne upoštevajo dohodki in premoženje tistih družinskih članov, ki v zadevi, za katero vlaga prosilec prošnjo za brezplačno pravno pomoč, nastopajo kot nasprotne stranke oziroma kot nasprotni udeleženci v postopku.

Tudi po presoji sodišča je upravni organ pravilno štel tožnico kot samsko osebo. Iz podatkov spisa za dodelitev BPP je namreč razvidno, da je tožnica zaprosila za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje v kazenskem postopku I Kpr 27770/2014, vodenem pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, zaradi kaznivega dejanja po členu 192/I in II KZ-1B, katerega storitve je osumljena tožnica. Nadalje izhaja, da sta mladoletna oškodovanca tožničina otroka A.A. in B.B. Glede na povedano se zato pri ugotavljanju finančnega položaja tožnice ne morejo upoštevati stroški, ki jih tožnica ima v zvezi z njunim preživljanjem (in da je njuna zakonita zastopnica), saj sta njena otroka nasprotna udeleženca tožnice glede na njun položaj v kazenskem postopku, za katerega je tožnica zaprosila za dodelitev BPP.

Glede na navedeno je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen, odločba pa pravilna in na zakonu utemeljena.