Jedro

Sodišče o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks odloča na podlagi listinskih dokazov.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog toženca za oprostitev plačila sodnih taks.

Zoper sklep se po pooblaščencu pritožuje toženec iz vseh pritožbenih razlogov po 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) s predlogom, da se pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da je njegovo premoženjsko stanje slabo in ne prejema nikakrših dohodkov. Nima nobenega premoženja, zato sodišče zmotno ugotavlja, da predlog za oprostitev plačila sodnih taks ni utemeljen. Predlogu za oprostitev plačila sodnih taks je priložil potrdilo o višini katastrskega dohodka, potrdilo Zavoda za zaposlovanje o brezposelnosti hčere, ki jo preživlja, potrdilo o skupnem gospodinjstvu, potrdilo L. banke z dne 30.4.2004 o blokadi računa kozmetičnega salona B. B. K.., pregled sklepov kozmetičnega salona B.B. K. s.p. za obdobje do 30.4.2004, dohodninsko odločbo za K. J. in dohodninsko odločbo za K. B.. Toženec živi v skupnem gospodinjstvu z J. K. in otrokoma K.B. in K. S., ki ju preživlja. Hčerka je brezposelna, sin pa v času postopka na sodišču prve stopnje še ni bil polnoleten. Za vse to je toženec predložil dokaze. Predložene listine so sodišču nudile zadostno podlago za odločitev o utemeljenosti predloga za taksno oprostitev. Predlagal pa je tudi svoje zaslišanje, kar pa sodišče ni upoštevalo. Sodišče bi moralo upoštevati, da toženec preživlja dva otroka, da živi v skupnem gospodinjstvu z ženo, njeno premoženjsko stanje je tudi slabo, kar izhaja iz predložene dohodninske odločbe. Tudi iz potrdila Ljubljanske banke z dne 30.4.2004 o blokadi računa kozmetičnega salona je evidentno, da je toženec brez dohodkov in ne more poslovati. Sodišče pri odločanju ni upoštevalo vrednosti spornega predmeta. Ta znaša 2.082.741,00 SIT. Že samo sodna taksa za pritožbo znaša skladno z določbami Zakona o sodnih taksah dvojno takso za tožbo, pri čemer bo v postopku prišlo do nastanka taksne obveznosti tudi za ostale vloge stranke oz. sodišča (n.pr. za sodbo). Takse bodo visoke, zato je jasno, glede na toženčevo premoženjsko stanje, da teh taks ne bo zmožen plačati. Toženec ni sposoben plačati sodne takse za pritožbo v višini 40.634,82 SIT. To pa pomeni, da zaradi slabega premoženjskega stanja ne bo mogel uveljavljati svojih pravic pred sodiščem, s čimer mu bo kršena ustavna pravica do sodnega varstva in bo hkrati diskriminiran na podlagi premoženjskega stanja. Očitno je, da bi bila s plačilom sodnih taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se toženec preživlja, zato je odločitev sodišča prve stopnje nepravilna, nezakonita in nepravična.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje je presojalo sklep sodišča prve stopnje v obsegu pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti glede morebitnih bistvenih kršitev določb postopka in glede pravilne uporabe materialnega prava. Sodišče druge stopnje ni ugotovilo nobenih takih kršitev, odločitev sodišča prve stopnje je pravilna. Po določbi 3. odst. 168. čl. ZPP in v skladu z določilom 1. odst. 13. čl. Zakona o sodnih taksah lahko sodišče oprosti stranko plačila sodnih taks, če bi bila s plačilom sodnih taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Po določbi 2. odst. 169. čl. ZPP je stranka dolžna predlogu priložiti potrdilo pristojnega upravnega organa o svojem premoženjskem stanju in o premoženjskem stanju članov gospodinjstva, potrdilo o svojih dohodkih in o dohodkih članov gospodinjstva, zadnjo odločbo o dohodnini in morebitne druge dokaze, s katerimi dokazuje svoje premoženjsko stanje in premoženjsko stanje članov gospodinjstva. Ker toženec kljub pozivu sodišča z dne 29.12.2004 v naloženem roku ni predložil zahtevanih potrdil, je sodišče prve stopnje odločilo pravilno, ko je z izpodbijanim sklepom njegov predlog za oprostitev plačila sodnih taks zavrnilo, saj toženec ni izkazal zatrjevanega težkega premoženjskega stanja, to je, da bi bila s plačilom taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja ali se preživljajo njegovi družinski člani. Glede na nasprotna pritožbena izvajanja pa sodišče druge stopnje še navaja, da ne drži, da je toženec predlogu priložil vso potrebno dokumentacijo, ki je bila potrebna za ugoditev njegovemu predlogu za uveljavljano taksno oprostitev. Toženec ni predložil svoje zadnje odločbe o dohodnini ( za l. 2003 ) ali potrdilo pristojnega organa, da v preteklem letu ni bil zavezan oddati napovedi za odmero dohodnine, niti potrdila o svojih dohodkih za tri zadnje mesece, niti zadnje odločbe o dohodnini družinskih članov (njegove žene), niti potrdila o njenih dohodkih za zadnje tri mesece. Na to ga je sodišče prve stopnje izrecno pozvalo z vlogo z dne 29.12.2004, čeprav pritožbeno sodišče pripominja, da dolžnost predložitve listinskih dokazov hkrati z vloženim predlogom predlagatelju nalaga že 3. odst. 13. čl. ZST ter 2. odst. 169. čl. ZPP, zato takšen dodatni poziv sodišča niti ni bil potreben. Toženec se neutemeljeno sklicuje na dokazni predlog s svojim zaslišanjem, saj sodišče o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks odloča na podlagi listinskih dokazov, kar jasno izhaja iz 3. odst. 13. čl. ZST ter 2. odst. 169. čl. ZPP. Predlog za oprostitev plačila sodnih taks mora vsebovati vse potrebne sestavine formalno popolne vloge, ki so opredeljene v 2. odst. 105. čl. ZPP. Če stranka predlogu za oprostitev plačila sodne takse ne predloži potrebnih listin, takšna vloga sicer ni formalno nepopolna in jo sodišče prve stopnje zato obravnava po vsebini. Če predlogu za oprostitev plačila sodne takse ni predložena potrebna dokumentacija, iz katere bi izhajalo, da stranka utemeljeno predlaga sodišču, da jo plačila takse oprosti, sodišče njen predlog zavrne kot neutemeljen. Toženec je predložil le potrdilo o skupnem gospodinjstvu, iz katerega izhaja, da živi v skupnem gospodinjstvu z ženo in dvema otrokoma, hčerjo K. S., roj. 1.10.1983 in sinom K. B. roj. 4.2.1986. Hči K.S. je polnoletna, sicer iskalka zaposlitve in brez nadomestila, vendar pa za polnoletnega otroka, ki se ne redno šola, ne velja zakonska obveznost preživljanja. Sin K. B. pa je bil ob vložitvi predloga že polnoleten, iz toženčevega predloga pa niti ne izhaja, ali se slednji še redno šola. Potrdilo o blokadi poslovnega računa Kozmetičnega salona B. na katero se toženec v pritožbi sklicuje, pa je datirano 30.4.2004, torej več kot pol leta pred tem, ko je bil vložen predlog, to je bilo v decembru 2004. Zahtevanih dokazil o svojih dohodkih in dohodkih žene za obdobje zadnjih treh mesecev ter zadnjih dohodninskih odločb za leto 2003 pa toženec ni predložil. Zato je bilo sodišču prve stopnje onemogočano presojanje vseh okoliščin v zvezi z predlogom za oprostitev plačila sodnih taks in je zato odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Zato ni utemeljeno sklicevanje toženca na kršitev ustavne pravice do sodnega varstva. Ker je sodišče druge stopnje ugotovilo, da uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in ker tudi ni ugotovilo kakšnih formalnih kršitev iz razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo ter v skladu z določbo 2. tč. 365. čl. ZPP potrdilo sklep sodišča prve stopnje.