Jedro

Napačno je stališče, da predstavlja oviro za odpust obveznosti dejstvo, da je bil dolžnik med preizkusnim obdobjem pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje in da na obstoj te ovire ne vpliva, da je bila ob odločanju o ugovoru proti odpustu obveznosti (in ob sami vložitvi ugovora) obsodba že izbrisana iz kazenske evidence. Nedvomno je, da je institut odpusta obveznosti namenjen za tiste dolžnike, ki so se znašli v primežu prezadolženosti zaradi spleta okoliščin in ne zaradi tega, ker bi ravnali kaznivo. Na drugi strani (ne glede na morebitno zavrženost dejanj dolžnikov-obsojencev) pa je sodišče vezano na zakonske določbe o zakonski in sodni rehabilitaciji obsojencev.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovor upnice Z., Ljubljana – v stečaju proti odpisu obveznosti zavrne.

II. Predlagatelj – Z. z. b. o. - v stečaju je dolžna dolžniku povrniti njegove pritožbene stroške v višini 213,03 EUR v roku 15 dni od prejema sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva zamude do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (red. št. 122) postopek odpusta obveznosti ustavilo in predlog za odpust obveznosti zavrnilo.

2. Zoper tak sklep se je pritožil dolžnik (red. št. 127) iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) ter predlagal, da sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in ugovor zoper odpust obveznosti zavrne. Priglasil je pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Določba 1. točke 399. člena ZFPPIPP določa, da odpust obveznosti ni dovoljen, če je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, ki še ni izbrisano.

5. Iz podatkov spisa izhaja, da je bil s sklepom z dne 19. 4. 2011 (redna št. 15) začet postopek odpusta obveznosti proti stečajnemu dolžniku. Zadnji dan preizkusnega obdobja je bil določen 19. 4. 2016. Iz navedenega sklepa izhaja, da pri dolžniku niso obstajale ovire za odpust obveznosti, saj je iz potrdila Ministrstva za pravosodje z dne 12. 4. 2011 (red. št. 13) razvidno, da ni obsojen za kazniva dejanja iz 399. člena ZFPPIPP). Dne 27. 2. 2015 je upnica Z. – v stečaju vložila ugovor zoper sklep o odpustu obveznosti (red. št. 109). V njem je navedla, da je bil dolžnik med postopkom osebnega stečaja pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja proti premoženju in sicer s sodbo Okrožnega sodišča v Kopru z dne 25. 10. 2010, ki je postala pravnomočna dne 2. 6. 2011. Navedla je, da je bil v času odločanja postopka osebnega stečaja dolžnik v kazenskem postopku, v nadaljevanju po izdaji o sklepa o odpustu obveznosti pa tudi pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju.

6. Na takšen ugovor je odgovoril dolžnik in navedel, da je bila citirana pravnomočna sodba na dan ugovora dolžnika 27. 2. 2015 izbrisana iz kazenske evidence. Skladno z določbo 82. člena Kazenskega zakonika predstavlja izbris obsodbe zakonsko rehabilitacijo obsojenega in s tem prenehajo vse njene pravne posledice, obsojenec pa velja za neobsojenega. Glede na navedeno je menil, da sodišče tega dejstva, da je bil obsojen, ne sme upoštevati pri odločanju o ugovoru. Sodišče prve stopnje je pridobilo izpisek iz kazenske evidence z dne 2. 3. 2015 (redna št. 113), iz katerega izhaja, da dolžnik ni obsojen za kazniva dejanja v skladu s 399. členom ZFPPIPP. Po opravljenem naroku je sodišče prve stopnje odločilo, da se postopek odpusta obveznosti ustavi.

7. Takšna odločitev sodišča prve stopnje ni pravilna. Napačno je stališče, da predstavlja oviro za odpust obveznosti dejstvo, da je bil dolžnik med preizkusnim obdobjem pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje in da na obstoj ter ovire ne vpliva, da je bila ob odločanju o ugovoru proti odpustu obveznosti (in ob sami vložitvi ugovora) obsodba že izbrisana iz kazenske evidence. Nedvomno je, da je institut odpusta obveznosti namenjen za tiste dolžnike, ki so se znašli v primežu prezadolženosti zaradi spleta okoliščin in ne zaradi tega, ker bi ravnali kaznivo ter je iz tega razloga zakonodajalec sprejel določbo 1. točke 339. člena ZFPPIPP, ki določa, da je obsodba za kaznivo dejanje zoper premoženje ali gospodarstvo ovira za odpust obveznosti in dolžniki, ki so ravnali protizakonito (niti ne nujno v vzročni zvezi s posledično prezadolženostjo) ne more biti deležni tovrstne pravne dobrote. Na drugi strani (ne glede na morebitno zavrženost dejanj dolžnikov-obsojencev) pa je sodišče vezano na zakonske določbe o zakonski in sodni rehabilitaciji obsojencev. V primeru, da bi bil namen zakonodajalca, da se v preizkusno obdobje pred odpustom obveznosti ne všteva čas, ko pravnomočna obsodba še ni izbrisana, bi to v zakon moral izrecno zapisati. Prvostopno sodišče je z razlago določbe 1. točke 399. člena ZFPPIPP, kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, prekoračilo domet norme, saj brez izrecne zakonske podlage o (ne)vštevanju časa obsodbe pred zakonsko rehabilitacijo v preizkusno dobo, izbrisane obsodbe ni mogoče šteti kot oviro za odpust obveznosti. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno sledilo pritožbi in odločilo, da se izpodbijani sklep razveljavi in spremeni tako, da se ugovor zoper odpust obveznosti zavrne (3. točka prvega odstavka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

8. Izrek o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena v zvezi s 154. členom ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.

9. Za vložitev pritožbe je pooblaščenec dolžnika priglasil nagrado v višini 165 točk, plačano sodno takso za pritožbo v višini 20,50 EUR, 22 % DDV in 20 EUR materialnih stroškov. Ker je pritožnik s pritožbo uspel, mu gredo pritožbeni stroški v skupni višini 213,03 EUR. Pritožbeno sodišče jih je priznalo, ker je bila priglašena višina v določenih okvirih odvetniške tarife, ki je veljala v času, ko se je pričel postopek na prvi stopnji. Od priznane nagrade in stroškov pa gredo pritožniku v primeru morebitne zamude pri plačilu tudi zamudne obresti.