Jedro

Vrnitev napotnice in predlog za razrešitev odvetnika po presoji sodišča ne utemeljuje sklicevanja na določbo 42. člena ZBPP, torej izvedbe postopka ugotavljanja upravičenosti do BPP. V konkretni zadevi bi pristojni organ za BPP, potem ko je s strani za BPP določenega odvetnika dobil predlog za njegovo razrešitev, moral postopati v skladu z določbami 30. člena ZBPP, zato je njegov zaključek, da so nastopile okoliščine iz 42. člena ZBPP, zaradi katerih naj bi bilo potrebno izdati drugačno odločbo o upravičenosti do BPP, napačen.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Odločba Okrožnega sodišča v Celju št. Bpp 1167/2016 z dne 12. 5. 2017, se v 1. točki izreka odpravi in se zadeva vrne v tem delu istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške tega postopka v znesku 285,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo ugotovila prenehanje upravičenosti do brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) A.A., tožniku v tem upravnem sporu, ki mu je bila dodeljena z odločbo Bpp 1167/2016 z dne 6. 9. 2016 v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v pravdnem postopku pred sodiščem prve stopnje in oprostitve plačila stroškov pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje, razen plačila sodnih taks, v zvezi z ugotovitvijo obsega skupnega premoženja in določitve deležev na najem (1. točka izreka) ter v 2. točki izreka odvetnika B.B. razrešila dolžnosti izvajanja BPP.

2. Odločitev je utemeljila s pojasnilom, da je z odločbo Bpp 1167/2016 z dne 6. 9. 2016 določen izvajalec BPP, odvetnik B.B., dne 3. 4. 2017 vrnil izpolnjeno napotnico ter navedel, da je 3. 3. 2017 podal predlog za izbris iz seznama izvajalcev BPP, zato zaproša za razrešitev v konkretni zadevi. Tožena stranka je prosilca z dopisom 6. 4. 2017 pozvala, naj v roku 8 dni pojasni, ali želi novega izvajalca BPP v konkretni zadevi, ali ne želi BPP ter ga opozorila, da bo v primeru, če na dopis ne bo odgovoril štela, da BPP ne potrebuje in izdala odločbo o prenehanju upravičenosti do BPP. Prosilec, ki je navedeni dopis prejel 27. 4. 2017, nanj ni odgovoril, zato je tožena stranka na podlagi 41. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) in drugega odstavka 42. člena ZBPP ugotovila, da prosilcu preneha pravica do BPP ter dodeljenega odvetnika, ob smiselni uporabi 30. člena ZBPP, razrešila izvajanja BPP.

3. Tožnik vlaga tožbo iz vseh razlogov prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in navaja, da tožena stranka v postopku izdaje izpodbijane odločbe ni ugotovila spremenjenih okoliščin za dodelitev BPP, oziroma takšnih spremenjenih okoliščin, ki bi povzročile prenehanje zakonskih pogojev za BPP. Dejstvo, da izvajalec BPP preneha z izvajanjem BPP, po ZBPP ne predstavlja okoliščine oziroma zakonitega razloga za odvzem BPP. Že iz tega razloga je izpodbijana odločba napačna in nezakonita, nezakonita pa je tudi izvedba postopka za ugotavljanje upravičenosti do BPP in poziva tožene stranke z dne 6. 4. 2017. Kljub prenehanju izvajanja BPP s strani izvajalca, je še vedno podana upravičenost do same BPP. Tožena stranka bi morala ob že izpolnjenih pogojih za BPP tožniku določiti drugega izvajalca BPP in postopka ugotavljanja upravičenosti do BPP iz razloga, ker je izvajalec v konkretni zadevi ne bo več izvajal, sploh ne bi smela začeti. Izveden postopek ugotavljanja upravičenosti do BPP je zato v celoti nezakonit in za tožnika ne bi smel imeti negativnih posledic, poziv pa je nezakonit in protiustaven tudi zato, ker je tožena stranka v nasprotju z načelom materialne resnice in načelom varstva pravic strank s takim pozivom ustvarila nezakonito in protiustavno domnevo, da tožnik, ker ni odgovoril na poziv, BPP ne rabi več. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo v 1. točki izreka odpravi ter zadevo v tem delu vrne toženi stranki v ponovni postopek. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

4. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni poslala.

K I točki izreka:

5. Tožba je utemeljena.

6. Izpodbijana odločba je bila izdana na podlagi 42. člena ZBPP. Iz slednjega izhaja, da strokovna služba za BPP začne postopek ugotavljanja upravičenosti do BPP po uradni dolžnosti, kadar ugotovi, da so nastopile okoliščine, zaradi katerih bi bilo treba izdati drugačno odločbo o upravičenosti do BPP, ker upravičenec ni več upravičen do BPP ali je upravičen v ožjem obsegu ali le za nekatere oblike BPP (prvi odstavek 42. člena ZBPP). Iz drugega odstavka 42. člena ZBPP pa izhaja, da strokovna služba predlaga po izvedenem ugotovitvenem postopku pristojnemu organu za BPP izdajo odločbe, s katero se ugotovi prenehanje upravičenosti do BPP ali določi drug obseg oziroma obliko BPP (neupravičeno prejeta BPP).

7. Po presoji sodišča v konkretni zadevi ne gre za situacijo, ki jo ureja določba 42. člena ZBBP. Izpodbijana odločitev namreč temelji na nespornem podatku, da je tožena stranka pričela s postopkom ugotavljanja upravičenosti do BPP potem, ko je z odločbo Bpp 1167/2016 z dne 6. 9. 2016 določen izvajalec BPP, odvetnik Tomaž Zavšek, dne 3. 4. 2017 vrnil izpolnjeno napotnico Bpp 1167/2016 z dne 6. 9. 2016 ter navedel, da je 3. 3. 2017 podal predlog za izbris iz seznama izvajalcev BPP, zato zaproša za razrešitev v konkretni zadevi. Navedeno dejstvo, vrnitev napotnice in predlog za razrešitev, po presoji sodišča ne utemeljuje sklicevanja na določbo 42. člena ZBPP, torej izvedbe postopka ugotavljanja upravičenosti do BPP. V konkretni zadevi bi pristojni organ za BPP, potem ko je s strani za BPP določenega odvetnika dobil predlog za njegovo razrešitev, moral postopati v skladu z določbami 30. člena ZBPP, zato je njegov zaključek, da so nastopile okoliščine iz 42. člena ZBPP, zaradi katerih naj bi bilo potrebno izdati drugačno odločbo o upravičenosti do BPP, napačen.

8. Sodišče pritrjuje tožniku, da tožena stranka, ob upoštevanju, da ne gre za pravilno uporabo določbe 42. člena ZBPP, tožnika ne bi smela pozivati (dopis z dne 6. 4. 2017) k izbiri novega izvajalca BPP oziroma v primeru neizbire novega izvajalca BPP in molka na navedeni poziv, ne bi smela vzpostaviti fikcije, da upravičenec do BPP, le te ne rabi več.

9. V primeru kot je obravnavani, bi torej tožena stranka morala uporabiti določbo 30. člena ZBPP, ki v drugem odstavku določa, da izbiro osebe pooblaščene za izvajanje pravne pomoči, kolikor je ne opravi prosilec sam, opravi oziroma določi izvajalca BPP pristojni organ za BPP po uradni dolžnosti po abecednem redu s seznama, ki ga organu za vsak območni zbor posebej predloži Odvetniška zbornica Slovenije, oziroma po abecednem redu s seznama, ki ga predloži Notarska zbornica Slovenije.

10. Kot pojasnjeno, sporno postopanje organa ni pravilno in pomeni napačno uporabo materialnega prava, zato je sodišče tožbi na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo organu za BPP v ponoven postopek.

11. Tožnik je že po samem zakonu oproščen plačila sodnih taks (četrti odstavek 10. člena Zakona o sodnih taksah), zato sodišče ni odločalo o prošnji za oprostitev plačila sodnih taks.

K II. točki izreka:

12. Ker je sodišče ugodilo tožbi in odpravilo izpodbijani upravni akt, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1, glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve, upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnika pa je v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, se mu priznajo zahtevani stroški v višini 285 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika). Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika; OZ).