Jedro

Sodišče prve stopnje je svoje ugotovitve upravičeno oprlo na poročilo stečajnega upravitelja, na podlagi katerega je mogoče sklepati, da obstaja določena verjetnost, da bodo v stečajno maso pritekla sredstva, v kolikor bo stečajnemu dolžniku uspelo izterjati vsaj nekaj terjatev in prodati premično premoženje.

Sodišče lahko pri odločanju o oprostitvi, odlogu oziroma obročnem plačilu sodne takse upošteva ne le materialno stanje stranke v trenutku odločanja o predlogu, temveč tudi materialno stanje stranke v prihodnje, to je do izteka roka za odlog oziroma obročno plačilo sodne takse.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Tožeča stranka sama nosi pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom: zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje in plačilo sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje odložilo za 12 mesecev od dne pravnomočnosti sklepa (1. točka izreka), odločilo, da bo o predlogu tožeče stranke za oprostitev, podredno za odlog plačila sodne takse za postopek o pritožbi zoper odločbo sodišča prve stopnje o glavni stvari odločalo ob morebitnem nastanku tovrstne taksne obveznosti za tožečo stranko (2. točka izreka) in zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev, podredno za odlog plačila vseh drugih sodnih taks, ki bodo za tožečo stranko morebiti nastale v postopku do pravnomočnosti (3. točka izreka).

Zoper prvi odstavek 1. točke izreka sklepa se je pravočasno, iz vseh pritožbenih razlogov (prvi odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP), pritožila tožeča stranka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks za postopek v zadevi I Pg 679/2010 ugodi. Priglaša pritožbene stroške.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po 350. členu v zvezi s 366. členom ZPP.

Prvostopenjsko sodišče je svojo odločitev utemeljilo z ugotovitvijo, da tožeča stranka, kljub temu, da ima na računu že razpoložljiva denarna sredstva v višini 2.791,34 EUR (stanje na dan 30. 06. 2010), v trenutku odločanja sodišča sicer res ne razpolaga s sredstvi, s katerimi bi lahko takoj in brez odlašanja plačala sodno takso v višini 675,00 EUR, ne da bi bila s tem ogrožena njena dejavnost, da pa se v prihodnosti, upoštevaje navedbe stečajnega upravitelja, utemeljeno pričakujejo prihodki od unovčevanja stečajne mase, ki jo bo, po presoji sodišča prve stopnje, moč unovčiti vsaj do višine potrebne za plačilo dolžne sodne takse.

Pritožbeni očitki tožeče stranke, da sodišče prve stopnje ni pojasnilo, zakaj meni, da bo tožnikove terjatve mogoče izterjati, v posledici česar izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti, niso utemeljeni. Res je, da je stečajni upravitelj v otvoritvenem poročilu z dne 30. 07. 2010 zapisal, da se evidence terjatev dolžnika do dolžnikovih dolžnikov ne ujemajo z evidencami obveznosti dolžnikovih dolžnikov do dolžnika, vendar je te razlike stečajni upravitelj pri navedbi stanja terjatev na dan 01. 04. 2010 v otvoritvenem poročilu že upošteval. Pri tem pa ni navedel, da naj dolžnikove terjatve ne bi bile unovčljive, kot to sedaj v pritožbi trdi tožeča stranka. Prvostopenjsko sodišče je svoje ugotovitve zatorej upravičeno oprlo na poročilo stečajnega upravitelja, na podlagi katerega je mogoče sklepati, da obstaja določena verjetnost, da bodo v stečajno maso pritekla sredstva, v kolikor bo stečajnemu dolžniku uspelo izterjati vsaj nekaj terjatev in prodati premično premoženje. Sodišče namreč lahko pri odločanju o oprostitvi, odlogu oziroma obročnem plačilu sodne takse upošteva ne le materialno stanje stranke v trenutku odločanja o predlogu, temveč tudi materialno stanje stranke v prihodnje, to je do izteka roka za odlog oziroma obročno plačilo sodne takse.

V zvezi s trditvami pritožnice, da ni realno pričakovati, da bi se postopki v zvezi z izpodbojnimi tožbami pravnomočno končali pred iztekom obdobja odloga taksne obveznosti ter da bo tožeča stranka do navedenega datuma izterjala denarne terjatve, ki so težko izterljive, pa pritožbeno sodišče pripominja, da tožeča stranka po preteku obdobja odloga lahko vloži nov predlog za oprostitev plačila sodnih taks.

Ker je torej razvidno, da obstaja premoženje stečajnega dolžnika, ki se v stečajnem postopku unovči (med drugim tudi) za kritje stroškov postopka (353. do 357. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju), se odločitev prvostopenjskega sodišča izkaže kot pravilna.

Pritožbeno sodišče je ob povedanem pritožbo tožeče stranke zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, je dolžna sama nositi stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).