Jedro

Pobuda za ugotavljanje odgovornosti zaradi kršitve kodeksa zbornice, ni zahteva v upravni stvari, v kateri bi se z upravnim aktom odločalo o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika, zato molk ni podan in upravni spor zaradi molka v smislu 26. člena ZUS ni dopusten. Zato je pravilna odločitev sodišča, da se tožba zavrže.

Izrek

Protožba se zavrne in se potrdi sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 398/99-22 z dne 25.4.2001.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 2. točke 1. odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrglo kot prezgodnjo tožnikovo tožbo zaradi molka tožene stranke, ker ta ni odločila o njegovi pritožbi zaradi molka Častnega razsodišča Zbornice Republike Slovenije za zasebno varovanje. Pri Častnem razsodišču Zbornice Republike Slovenije za zasebno varovanje je tožnik vložil pobudo za ugotavljanje odgovornosti za kršitev kodeksa Zbornice Republike Slovenije za zasebno varovanje (v nadaljevanju zbornica). V pobudi je tožnik navajal, da je bil s sklepom direktorja družbe S. začasno, do dokončne odločitve o njegovi disciplinski odgovornosti, odstranjen z delovnega mesta v tej družbi in da so ob tem varnostniki iz družbe V. pri njem opravili pregled listin družbe. Kodeks zbornice naj bi kršila delavca družbe V., d.d. L. - članice zbornice, ker tožniku na njegovo zahtevo nista izročila zapisnika o pregledu listin.

V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje navaja, da sme stranka sprožiti upravni spor zaradi molka organa druge stopnje, če ta v dveh mesecih ali v krajšem, z zakonom določenem roku ne izda odločbe o pritožbi in če je tudi na novo zahtevo ne izda v nadaljnjih sedmih dneh. Ker tožnik tožbi ni priložil zahteve toženi stranki, da v nadaljnjih sedmih dneh odloči o njegovi pritožbi zaradi molka prvostopnega organa, ga je sodišče z dopisom z dne 19.5.1999 pozvalo, da to stori. Tožnik je na poziv sodišča tožbo dopolnil, vendar je iz zahteve, ki jo je poslal sodišču razvidno, da je bila ta poslana toženi stranki dne 7.6.1999, torej po vložitvi tožbe. Zato je sodišče tožbo kot prezgodnjo zavrglo.

Tožnik vlaga pritožbo zaradi vseh pritožbenih razlogov iz 72. člena ZUS. Absolutna kršitev pravil postopka naj bi bila podana s tem, ker sodišče spornega razmerja ni obravnavalo po vsebini. Navaja, da je na poziv sodišča vlogo dopolnil in s tem izpolnil vse procesne predpostavke za tožbo. Opustitev dolžnega ravnanja, pri reševnju pritožbe ni mogoče obravnavati kot da bi bila pritožba zavrnjena, ampak izključno kot zlorabo položaja in pravic organa oziroma kot kršitev pravic tožnika do domneve nedolžnosti, do obrambe in do pravnega sredstva. Neutemeljena je tudi zavrnitev oprostitve plačila stroškov. Zaradi neutemeljene izgube zaposlitve in svojega premoženjskega stanja stroškov postopka ne more plačati brez škode za nujno preživetje sebe in svoje družine. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponoven postopek pod vodstvom novega senata ali pa, da izpodbijani sklep spremeni tako, da tožbi ugodi z vsemi stroškovnimi posledicami. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Upravni spor je bil sprožen zaradi molka tožene stranke, ker ta ni odločila o tožnikovi pritožbi, vloženi zaradi molka Častnega razsodišča zbornice, ker ni odločilo o tožnikovi pobudi za ugotavljanje odgovornosti zaradi kršitve kodeksa zbornice.

Po določbi 26. člena ZUS ima stranka, če o njeni zahtevi ni bilo odločeno v predpisanem roku, pravico obrniti se s svojo zahtevo na organ druge stopnje in če tudi ta organ v predpisanem roku ne izda odločbe o strankini pritožbi, in je ne izda niti na ponovno zahtevo v nadalnjih sedmih dneh - molk organa druge stopnje, sme sprožiti upravni spor. Glede na navedeno določbo, ZUS dopušča tožbo zaradi molka upravnega organa, samo v primerih, ko bi moral pristojni organ v roku, ki ga določa zakon, izdati akt, ki ga je mogoče šteti za upravni akt po določbi 1. odstavka 3. člena ZUS. Po tej določbi so upravni akti dokončni posamični akti, s katerimi državni organ, organ lokalne skupnosti oziroma nosilec javnega pooblastila odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika ali pravne osebe oziroma druge osebe, ki je lahko stranka v upravnem postopku.

Tožnikova pobuda za ugotavljanje odgovornosti zaradi kršitve kodeksa zbornice, ni zahteva v upravni stvari, v kateri bi se z upravnim aktom odločalo o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika. Ker torej molk ni podan, upravni spor zaradi molka v smislu 26. člena ZUS ni dopusten in bi moralo sodišče prve stopnje tožbo zavreči na podlagi 3. točke 1. odstavka 34. člena ZUS. Ker pa je odločitev, da tožbo zavrže, pravilna, čeprav na drugi pravni podlagi, že zato pritožbena navedba, da je po pozivu sodišča prve stopnje odpravil pomankljivosti tožbe, ne more vplivati na drugačno odločitev.

Neutemeljena je tudi pritožba zoper 2. točko izpodbijanega sklepa, s katero je bil zavrnjen tožnikov predlog za oprostitev plačila stroškov postopka (sodne takse). Pritožbeno sodišče se strinja z razlogi, ki jih v obrazložitvi k tej točki izreka navaja sodišče prve stopnje in jih ne ponavlja. Tudi po presoji pritožbenega sodišča tožnik ni izkazal pogojev za oprostitev plačila sodnih taks po 13. členu Zakona o sodnih taksah. Zato pritožbeni ugovor, da zaradi izgube zaposlitve ne zmore stroškov plačila taks brez škode za nujno preživetje sebe in svoje družine, ne more vplivati na odločitev pritožbenega sodišča. Pritožbeno sodišče o tožnikovem predlogu za povrnitev stroškov pritožbenega postopka ni odločalo, ker po določbi 23. člena ZUS trpi vsaka stranka svoje stroške.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi 73. člena, v zvezi z 68. členom ZUS, in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.