Jedro

Ob dejstvu, da nov seznam telesnih okvar še ni bil sprejet, se glede na določbe 321. člena, v zvezi s 3. odstavkom 152. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. list RS, št. 12/92 do 7/96) še vedno uporablja Samoupravni sporazum o seznamu telesnih okvar (Ur. list SFRJ, št. 38/83 in 66/89). Ta določa telesne okvare taksativno, zato ga ni moč širiti na stanja, ki v njem niso zajeta. V poglavju X B, točka 11 in 12, seznam določa telesno okvaro le v primeru kirurške odstranitve obeh jajčnikov, oz. kirurške odstranitve obeh jajčnikov in maternice ter v primeru izgube funkcije obeh jajčnikov zaradi obsevanja. Ne pa torej v primeru, kot je obravnavani, ko je bila kirurško odstranjena maternica, jajčniki in jajcevodi pa ne.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče je zavrnilo tožničin zahtevek, da se ji prizna pravica do invalidnine za telesno okvaro. Ugotovilo je, da je toženec pravilno odločil s tem, ko je zahtevo zavrnil, ker telesna okvara ni podana (prvostopna odločba z dne 20.7.1993, drugostopna odločba z dne 21.12.1993).

Zoper sodbo se pritožuje tožnica zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava. Poudarja, da je prišlo po odstranitvi maternice v kratkem do nedelovanja jajčnikov, zaradi česar je že vrsto let na hormonski substitucijski terapiji. Ne more razumeti, kakšna je razlika med odstranitvijo jajčnikov in med dejstvom, da jajčniki ne delujejo več. Sodišče ni pravilno ugotovilo, da je nedelovanje jajčnikov posledica operacije ter na podlagi tako zmotno ugotovljenega dejanskega stanja tudi nepravilno uporabilo materialno pravo. Predlaga ugoditev pritožbi in ustrezno odločitev.

Toženec v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev le-te kot neutemeljene.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopno sodišče razčistilo vprašanja, od katerih je odvisna odločitev v sporu in na podlagi popolno in pravilno ugotovljenega dejanskega stanja ob pravilni uporabi materialnega prava pravilno odločilo. Pri tem tudi ni kršilo postopkovnih določb, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti. Sodbo je tudi pravino in temeljito obrazložilo. Pritožbeno sodišče se strinja tako z dejanskimi kot s pravnimi zaključki prvostopnega sodišča. V izogib ponavljanju jih ne navaja znova. Glede na pritožbene navedbe pa pojasnjuje naslednje.

Ob dejstvu, da nov seznam telesnih okvar še ni bil sprejet, se glede na določbe 321. člena, v zvezi s 3. odstavkom 152. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. list RS, št. 12/92 do 7/96) še vedno uporablja Samoupravni sporazum o seznamu telesnih okvar (Ur. list SFRJ, št. 38/83 in 66/89). Ta določa telesne okvare taksativno, zato ga ni moč širiti na stanja, ki v njem niso zajeta. V poglavju X B, točka 11 in 12, seznam določa telesno okvaro le v primeru kirurške odstranitve obeh jajčnikov, oz. kirurške odstranitve obeh jajčnikov in maternice ter v primeru izgube funkcije obeh jajčnikov zaradi obsevanja. Ne pa torej v primeru, kot je obravnavani, ko je bila kirurško odstranjena maternica, jajčniki in jajcevodi pa ne. O navedenem sta podali skladni mnenji invalidski komisiji v postopku pri tožencu, pa tudi IK II. stopnje tekom sodnega postopka dne 25.7.1994 ter predsednica IK II. stopnje dne 13.9.1994. Še dodatno in zlasti temeljito pa je zadevo pojasnilo izvedensko mnenje Ginekološke klinike v ..., z dne 26.6.1996. Klinika poroča, da je bila tožnici dne 10.6.1991 na ginekološko-porodniškem oddelku Splošne bolnice v ... izrezana maternica brez materničnih priveskov (obeh jajčnikov in jajcevodov) zaradi miomatozno spremenjene maternice ter posledičnih premočnih menstruacij in slabokrvnosti. Po potrdilu lečečega specialista dr. M. že od leta 1992 prejema hormonsko nadomestno zdravljenje. Tožnica je imela v času operacije 42 let in 5 mesecev. Ginekološka klinika pojasnjuje, da res zadnjih 10 let opažajo, da se je začetek klimakterijskega obdobja (menopavze) premaknil na starejše obdobje (47 do 52 let), toda začetek klimakteričnih težav pri 42 ali 43 letih ni nobena redkost. Koliko izrezanje maternice vpliva na nadaljnje delovanje jajčnikov, je še vedno predmet številnih znanstvenih razprav. Najverjetneje je vzrok za morebitno zmanjšanje delovanja jajčnikov po odstranitvi maternice v spremenjeni prekrvavitvi jajčnikov in v nevro - humoralnih dejavnikih. Ocenjevanje vseh dejavnikov se pred in po operaciji ne dela v klinični praksi. Torej je zmanjšanje hormonskega delovanja jajčnikov po odstranitvi maternice brez materničnih priveskov lahko posledica nastopa perimenopavzalnega obodbja kot fiziološkega dogajanja ali nedokazljivih prekrvavitvenih ali nevro - humoralnih dogajanj. Nikakor pa to zmanjšanje delovanja jajčnikov, ki je bilo pri tožnici subjektivno in morebiti klinično dokazano (ni točnih podatkov) ni mogoče oceniti kot tako zmanjšanje ali prenehanje delovanja, kakršno ugotavljajo pri izrezanju jajčnikov ali pri obsevanju. S tem je tudi po mnenju pritožbenega sodišča dovolj pojasnjeno, zakaj ne more biti upoštevno mnenje lečečega specialista dr. Jurce (A/2), na katerega se tudi v pritožbi sklicuje tožnica, o upravičenosti do invalidnine za telesno okvaro zaradi hormonalne insuficience, ki naj bi bila po njegovem mnenju indirektna posledica operativnega posega. Klinika še poudarja, da sporazum v že citiranih določbah jasno določa, da se invalidnina za telesno okvaro prizna le pri kirurški odstranitvi obeh jajčnikov in maternice ali pri izgubi funkcije jajčnikov in maternice zaradi obsevanja, za kar pa pri tožnici ni šlo. Nadalje pa še, da se kljub subjektivnim klimakteričnim težavam (morda tudi klinično dokazanim) po operaciji, le teh ne more istovetiti s težavami po kirurškem izrezanju jajčnikov ali s prenehanjem delovanja jajčnikov po obsevanju.

Zaradi vsega obrazloženega je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.