Jedro

Po 10. tč. 394. člena ZPP se postopek na predlog stranke lahko obnovi, če ta zve za nova dejstva ali najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila izdana ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oz. ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. Gre za stara nova dejstva, ki so obstajala pred pravnomočno zaključenim postopkom, vendar pa stranka zanje iz upravičenih razlogov ni vedela in jih ni mogla uporabiti. V ta obnovitveni razlog ni mogoče šteti sodne prakse, kot zmotno meni pritožnik. Sodba Psp 562/2013 ne predstavlja starih novih dejstev iz 10. tč. 394. člena ZPP, zato pri uveljavljanju obnove pravnomočnega postopka v predmetni zadevi pravno sploh ni relevantna.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče je zavrnilo dne 19. 2. 2021 predlagano obnovo postopka, pravnomočno končanega s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Psp 521/2015 z dne 7. 1. 2016 (I. tč. izreka), kjer uveljavljeni obnovitveni razlog ni podan. Izreklo je, da stroški tožnikovega zastopanja po odvetnici bremenijo proračunska sredstva Republike Slovenije (II. tč. izreka).

2. Sklep izpodbija predlagatelj osebno ker meni, da je podan obnovitveni razlog iz 10. tč. 394. člena Zakona o pravdnem postopku1 (ZPP). Pri izdaji sklepa je sodelovala sodnica A. A., ki bi morala biti izločena, saj ni upoštevala sodne prakse VDSS. Ne drži, da je ponovno pridobil podatke o izplačanih plačah na AJPES-u. Ko so potekale obravnave, podatkov ni mogel dobiti, temveč je prejel odgovor, da jih AJPES nima. Novo bazo je vzpostavil šele pred dvemi leti, zato je lahko pridobil verodostojne listine o izplačanih plačah. Sodba Psp 562/2013 z dne 15. 5. 2014 je v času obravnavanja pravnomočno zaključene zadeve obstajala in ni jasno, zakaj ni bila upoštevana. V 9. tč. sklepa je navedeno, da si je od 1. 4. 1992 dalje kot direktor v zasebnem podjetju uredil zavarovanje na podlagi 40. tč., kar z zadevo nima nobene zveze, saj se je s tem datumom zaposlil pri drugi pravni osebi in šele 15. 7. 1995 s pogodbo pri B. d. o. o. V zvezi z obrazložitvijo sodišča, da je predložil le dokazila o plačanih prispevkih za zdravstveno zavarovanje meni, da so zavarovanci žrtve neznanja zaposlenih v pravosodju. Sodnica bi morala vedeti, da v času, ko je plačilni promet kontroliral SDK, ni bilo mogoče izplačevati plač in prispevkov selektivno. V kolikor niso bili poravnani prispevki, v naslednjem mesecu ni bilo mogoče izplačati plač. B. d. o. o. od leta 1995 do 2000 ni bil blokiran za daljše obdobje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah pritožbenih razlogov in v skladu z 2. odst. 350. člena ZPP tudi po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve iz 2. odst. 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava, ter ugotovilo, da pritožba ne more biti uspešna.

5. Glede na 3. odst. 86. člena ZPP lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi, kar velja tudi za obnovo postopka, procesna dejanja opravlja po pooblaščencu, ki je odvetnik. Enako velja za pritožbo zoper sklep o zavrnjeni obnovi postopka. Pritožba, ki ni vložena po odvetniku, ni dovoljena in jo je po 1. odst. 343. člena ZPP dolžan zavreči že predsednik senata sodišča prve stopnje. To bi bila predsednica senata dolžna storiti tudi v predmetni zadevi, če izpodbijani sklep ne bi imel napačnega pravnega pouka.

Čeprav pritožba ni vložena po odvetniku, z njo ni dopustno postopati po 352. členu ZPP. Po sodni praksi napačni pravni pouk ne more imeti negativnih posledic za stranko, ki se nanj zanese in po njem ravna,2 kot v obravnavani zadevi. V 2. tč. Pravnega pouka je namreč zapisano, da lahko stranka vloži pritožbo sama, če pa jo vloži po pooblaščencu je to lahko odvetnik ali druga oseba, ki ima opravljen pravniški državni izpit, saj bo v nasprotnem primeru zavržena. Ker je Pravni pouk v delu, po katerem lahko pritožbo vloži stranka sama v nasprotju s 3. odst. 86. člena ZPP, pritožniku ne more biti v škodo. Čeprav pritožnik za pritožbo nima postulacijske sposobnosti, je pritožbeno sodišče zaradi napačnega pravnega pouka ni zavrglo, temveč obravnavalo po vsebini.

6. Pritožbeno sodišče ne ugotavlja kršitve iz 1. ali 2. tč. 2. odst. 339. člena ZPP. Ob pavšalni navedbi, da pri izdaji sodne odločbe ne bi smela sodelovati sodnica A. A., ker bi se morala izločiti sama, ostaja nepojasnjeno, zaradi katerega izključitvenega razloga iz 1. do 5. tč. 70. člena ZPP ne bi smela soditi v zadevi. Po 70. členu ZPP namreč sodnik ne sme opravljati sodniške funkcije: če je sam stranka ali zakoniti zastopnik ali pooblaščenec v sporu (1. tč.); če je stalno ali začasno zaposlen pri stranki (2. tč.); če je stranka ali njen zakoniti zastopnik z njim v krvnem sorodstvu v ravni ali katerikoli stranski vrsti do četrtega kolena (3. tč.); če je skrbnik, posvojitelj ali posvojenec stranke, zakonitega zastopnika ali pooblaščenca (4. tč.) ali če je v zadevi sodeloval v postopku pred nižjim sodiščem, arbitražo ali drugim organom (5. tč.). Našteti razlogi niso izkazani. Ni izkazano niti, da bi pritožnik na podlagi 72. člena ZPP uveljavljal odklonitveni razlog iz 6. tč. 70. člena ZPP zaradi okoliščin, ki bi vzbujale dvom v sodničino nepristranskost, kot protispisno zatrjuje v pritožbi.

7. V zadevi gre za socialni spor zaradi obnove pravnomočno zaključenega postopka. Uveljavljano izredno pravno sredstvo je ustavnopravna kategorija, saj Ustava Republike Slovenije3 (Ustava) v 158. členu določa, da je pravna razmerja, urejena s pravnomočno odločbo državnega organa mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopku, določenih z zakonom. Obnova sodnega postopka ureja ZPP v členih 394 do 405. Pravnomočno končan sodni postopek se lahko na predlog stranke obnovi le, če je vložen v predpisanem subjektivnem in objektivnem roku iz 396. člena ZPP in če je izkazan vsaj eden od taksativno določenih obnovitvenih razlogov iz 394. člena ZPP.

Po 10. tč. 394. člena ZPP se postopek na predlog stranke lahko obnovi, če ta _zve za nova dejstva_ ali najde ali pridobi možnost uporabiti _nove dokaze_, na podlagi katerih bi bila izdana ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oz. ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. Gre za stara nova dejstva, ki so obstajala pred pravnomočno zaključenim postopkom, vendar pa stranka zanje iz upravičenih razlogov ni vedela in jih ni mogla uporabiti. V ta obnovitveni razlog ni mogoče šteti sodne prakse, kot zmotno meni pritožnik. Sodba Psp 562/2013 ne predstavlja starih novih dejstev iz 10. tč. 394. člena ZPP, zato pri uveljavljanju obnove pravnomočnega postopka v predmetni zadevi pravno sploh ni relevantna.

8. Čeprav za pritožbeno rešitev ni odločilno, sodišče pritožniku le pojasnjuje, da v sodbi Psp 562/2013 z dne 15. 5. 2014 ne gre za identično niti istovrstno dejansko stanje, sodba Psp 172/2017 z dne 22. 6. 2017 pa ob izdaji pravnomočne sodbe Psp 521/2015 z dne 7. 1. 2016 še sploh ni obstajala. Tudi sicer je v obeh navedenih primerih šlo za vključenost v zavarovanje na temelju delovnega razmerja. Čeprav je šlo za družbenika zasebne družbe ter poslovodni osebi sta bila v zavarovanje prijavljena pod šifro 01 kot delavca v delovnem razmerju, medtem ko je bil tožnik v zavarovanje v spornem obdobju vključen pod šifro 40. Slednje dejstvo je bilo ugotovljeno v sodbi III Ps 2891/2012 z dne 11. 6. 2015, potrjeni s sodbo VDSS Psp 521/2015 z dne 7. 1. 2016 in sodbo VIII Ips 93/2016 z dne 20. 12. 2019, s katero je Vrhovno sodišče RS zavrnilo pritožnikovo revizijo.

9. Pritožnik torej v obravnavani zadevi ni navedel nobenega novega dejstva niti predložil nobenega novega dokaza, da bi bila lahko zanj izdana ugodnejša sodba od zavrnilne Psp 521/2015. V pravnomočno zaključenem postopku je bilo med drugim ugotovljeno, da v določenem obdobju ni bil zavarovan kot delavec v delovnem razmerju, temveč kot direktor na zavarovalni podlagi 40. Tudi če bi res sklenil pogodbo o zaposlitvi, bi moral spremembo temelja zavarovanja sporočiti tožencu zaradi vodenja zavarovalne dobe in plačevanja prispevkov, kot mu je v sodbi VIII Ips 93/ 2016 med drugim že pojasnilo tudi Vrhovno sodišče RS.

10. Zaradi predhodno obrazloženega pritožba ne more biti uspešna. Do očitnega nepoznavanja obračunavanja ter plačevanja prispevkov v času funkcioniranja SDK ter drugih navedb, ki za rešitev pritožbe pravno niso odločilne, se sodišče v skladu s 360. členom ZPP posebej ni dolžno niti opredeljevati. Na podlagi 365. člena ZPP je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017. 2 Sklep VSRS VIII Ips 27/2019 z dne 21. 5. 2019. 3 Ur. l. RS, št. 33/91 s spremembami.