Jedro

Identiteta tožbenega zahtevka se ne presoja zgolj glede na besedilo, temveč je podana takrat, če tožbeni zahtevek izvira iz iste dejanske in pravne podlage.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo dne 26. 1. 2010 vloženo tožbo in tožniku naložilo v plačilo pravdne stroške toženke.

2. V pritožbi tožeča stranka uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), višjemu sodišču predlaga, da sklep razveljavi in vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču, pritožbene stroške pa naloži v plačilo toženi stranki. Na naroku je tožnik nasprotoval vpogledu v spis I P 295/2005, ker dokazni predlog ni bil natančno opredeljen in ker tožena stranka ni sama dostavila listin iz spisa. Ker je kljub temu izvedlo ta dokaz, je sodišče storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka. Sklicuje se na prakso Ustavnega in Vrhovnega sodišča RS glede navajanja dejstev in dokazov (212. člen ZPP). Ker tožnik v postopku I P 295/2005 ni sodeloval, o njem niti obveščen ni bil, se sodišče ne more sklicevati, da gre za pravnomočno razsojeno zadevo. Spor v postopku I P 295/2005 pa tudi ni potekal med istima pravdnima strankama in glede istega pravnega vprašanja kot ta spor. V postopku I P 295/2005 je bila vtoževana ugotovitev solastninske pravice. Tožbeni zahtevek je bil zavrnjen, tožniku ni jasno, s kakšnimi dokazi je takrat tožeča stranka dokazovala utemeljenost zahtevka in kako spreten je bil njen pravni zastopnik. Da bi šlo za pravnomočno razsojeno stvar, mora sodišče ugotoviti obstoj tako objektivne kot subjektivne identitete tožbenega zahtevka.

3. Toženka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Neutemeljeno pritožba sodišču očita procesne kršitve. Dokazni predlog tožene stranke, naj sodišče pribavi spis v zadevi I P 295/2005, je bil ustrezno substanciran. Tožena stranka je pojasnila, da bo iz pribavljenega spisa po njenem razvidno, da gre za že razsojeno stvar, ker je bil že pravnomočno zavrnjen tožbeni zahtevek „po ugotovitvi, da znaša solastninski delež Du.S. na skupnem premoženju, ki obsega stanovanjsko hišo in dvorišče na naslovu …, ki je vpisana pri vl. št. 573 k. o. X - ¼ in Da.S. ¼“. Predlagala je pribavo celotnega spisa, torej vpogled v vse listine v spisu. Ob dejstvu, da se spis nahaja na sodišču, in sicer istem sodišču, kot je odločalo v tej zadevi, bi bilo nerazumno in v nasprotju z načelom ekonomičnosti in pospešitve postopka iz 11. člena ZPP od stranke zahtevati, da fizično predloži vse listine iz spisa. Morala bi namreč cel spis, ki je arhiviran, fotokopirati, in fotokopije vložiti v ta spis, sodišče pa ga je lahko brez kakršnih koli stroškov in zapletov pribavilo iz svojega arhiva. Sodnica je listine v spisu na zahtevo tožeče stranke prebrala na naroku, tožeča stranka pa ima tudi ves čas možnost vpogleda v priloženi spis in se lahko izjavi v zvezi z listinami v njem, tako da nista kršeni ne načelo neposrednosti ne načelo kontradiktornosti postopka.

6. Je pa odločitev, da gre za že razsojeno stvar, materialnopravno zmotna. Identiteta tožbe je podana, če gre za iste stranke in identičen tožbeni predlog, ne eno ne drugo pa v obravnavani zadevi ni. V zadevi I P 295/2005 je bila tožeča stranka M. R., s.p., enotna tožena stranka pa sedanji tožnik in sedanja toženka, saj sta bila enota sospornika (196. člen ZPP). Identiteta tožbenega zahtevka se ne presoja zgolj glede na besedilo, temveč je podana takrat, če tožbeni zahtevek izvira iz iste dejanske in pravne podlage. Pravna podlaga tožbe v zadevi I P 295/2005 je bila določitev deleža dolžnika na skupnem premoženju zaradi poplačila upnika po 1. odstavku 57. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), pravna podlaga v tej zadevi pa je delitev skupnega premoženja bivših zakoncev po 59. členu ZZZDR. Tako nista podana ne subjektivna ne objektivna identiteta tožbenega zahtevka in je odločitev o zavrženju tožbe na podlagi 2. odstavka 319. člena ZPP zmotna.

7. Po obrazloženem je bilo potrebno pritožbi ugoditi ter izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje, da bo o zadevi meritorno odločilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 355. členom ZPP).

8. Izrek o stroških temelji na 3. odstavku 165. člena ZPP.