Jedro

Tožeča stranka lahko v skladu z določbo prvega odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) umakne tožbo brez privolitve toženca vse do pravnomočne sodne odločbe. Če se tožba umakne, sodišče s sklepom postopek ustavi (drugi odstavek 34. člena ZUS-1).

Izrek

I. Postopek se ustavi.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Zavod RS za šolstvo kot prvostopenjski organ odločil, da A.A., roj. ... 2006, z dokončnostjo te odločbe ostane usmerjena v prilagojeni izobraževalni program devetletne osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom (točka 1/I), da se A.A. z dokončnostjo te odločbe vključi v Center za usposabljanje, vzgojo in izobraževanje Janeza Levca, Karlovška cesta 18, Ljubljana (točka 2/I izreka), da je A.A. dolžna kot otrokova zakonita zastopnica poskrbeti, da se A.A. z dokončostjo te odločbe vključi v Center za usposabljanje, vzgojo in izobraževanje Janeza Levca, Karlovška cesta 18, Ljubljana (točka 3/I izreka), da se vlogi za uveljavitev pravice do izobraževanje A.A. na domu, po predpisih, ki urejajo izobraževanje učencev s posebnimi potrebami, ne ugodi (točka 4/I izreka), da ta odločba velja do zaključka izobraževanje A.A. v prilagojenem izobraževalnem programu devetletne osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom (točka 5/I izreka) ter da stroški postopka niso nastali (točka 6/I izreka); hkrati je bilo z izrekom pod točko II še odločeno, da se z dokončnostjo te odločbe nadomesti odločba št. 971-361-1495/2010-46 z dne 10. 4. 2015 Zavoda RS za šolstvo, B..

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je Zavod RS za šolstvo dne 10. 4. 2015 izdal odločbo št. 971-361-1495/2010-46, s katero je odločil o usmeritvi A.A. v prilagojeni izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom ter da se z dokončnostjo te odločbe vključi v Center za usposabljanje, vzgojo in izobraževanje Janeza Levca, Karlovška cesta 18, Ljubljana, in da je otrokova zakonita zastopnica C.C. dolžna poskrbeti, da se A.A. z dokončnostjo te odločbe vključi v Center za usposabljanje, vzgojo in izobraževanje Janeza Levca, Karlovška cesta 18, Ljubljana, hkrati pa je še odločil, da ta odločba velja do spremembe ravni izobraževanja A.A.. Nadalje navaja, da je 25. 4. 2016 tožnica podala zahtevo za spremembo usmeritve A.A., ki jo je dopolnila 18. 7. 2016 in 20. 1. 2017 ter navedla, da je prišlo do spremembe otrokovega stanja, ki negativno vpliva na uspešnost njegovega izobraževanja, da otrok zaradi težav ostaja doma in da bi za šolanje na domu potrebovala spremembo usmeritve, zato je vložila vlogo za izobraževanje hčerke A.A. na domu. Skladno s 1. odstavkom 23. člena Zakona o usmerjanju otrok s posebnim potrebami (ZUOPP-1) je prvostopni organ pridobil mnenje komisije za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami (v nadaljevanju Komisija), ki je 7. 3. 2017 prvostopnemu organu predložila strokovno mnenje, naknadno pa je 30. 3. 2017 prvostopnemu organu predložila tudi mnenje o izobraževanju na domu, razen tega pa je prvostopni organ dodano preveril, ali vzgojno izobraževalni zavod, v katerega je oziroma bo otrok vključen, izpolnjuje pogoje za sprejem otroka oziroma za izvajanje ukrepov, povezanih s posebnimi potrebami otroka, ter dne 23. 3. 2017 prejel pisni odgovor Centra za usposabljanje, vzgojo in izobraževanje Janeza Levca iz Ljubljana, iz katerega izhaja, da izpolnjuje vse pogoje za sprejem in izvajanje ukrepov, povezanih s posebnimi potrebami otroka. Obe navedeni mnenji je prvostopni organ posredoval tožnici in dne 10. 4. 2017 prejel njene pripombe, primarno, da se ne strinja z zavrnitvijo predlaganega izobraževanja na domu ter z navedbo, da A.A. ne hodi v šolo, ker je doživela živčni zlom kot posledico individualnega pouka konkretne učiteljice v Zavodu za gluhe in naglušne otroke (ZGNO), ki jih podrobneje opisuje ter kot malo verjetno ocenjuje, da bi z otrokom kaj bolje ravnali v šoli ali psihiatričnem oddelku Pediatrične klinike, pri čemer dodaja, da sta oba pregleda otroka na komisiji in postopek centra za socialno delo glede odvzema otroka hudo poslabšali zdravstveno stanje A.A., zato vztraja pri zahtevi za šolanje A.A. na domu, saj se z njo ni pravilno ravnalo tako v Osnovni šoli D. kot tudi na ZGNO. Prvostopni organ je navedene pripombe posredoval komisiji s prošnjo za dopolnitev, dodatno obrazložitev oziroma ponovno obravnavo ter 11. 5. 2017 prejel odgovor komisije zoper pripombe na posredovano strokovno mnenje in mnenje o izobraževanju na domu, ki ga je prvostopni organ posredoval otrokovim staršem in na tej podlagi skladno s 3. odstavkom 30. člena ZUOPP-1 v zadevi odločil in pri tem v celoti sledil mnenju o izobraževanju na domu, ki ga je pripravila komisija 7. 3. 2016 ter dodatno utemeljila v svojem odgovoru na pripombe tožnice, v katerem med drugim navaja, da je za A.A. in njen celostni razvoj nujno potrebna čim prejšnja postopna vključitev v prilagojeni izobraževalni program devetletne osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom v Centru Janeza Levca v Ljubljani, kjer bo deležna ustreznih vzgojno izobraževalnih spodbud ter spodbud vrstnikov, ki jih za nadaljnji razvoj nujno potrebuje, pri čemer meni, da daljša odsotnost, izključenost iz širšega socialnega okolja in bivanje doma za dekličin razvoj niso ustrezni, saj doma nima ustreznih spodbud na socialnem področju in vsakodnevnih stikov z vrstniki, kar je glede na njene posebnosti s področja spektroavtistične motnje in razvoj socialnih kompetenc nujno potrebno, zato se na podlagi navedenega komisija ne strinja z izobraževanjem A.A. na domu. Prvostopni organ se na strokovno mnenje, mnenje o izobraževanju na domu in odgovor na pripombe komisije sklicuje kot na dokaze pri odločitvi in omenjene dokumente v najpomembnejših točkah tudi povzema ter ocenjuje, da iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da je usmeritev v prilagojen izobraževalni program 9-letne osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom v Centru za usposabljanje, vzgojo in izobraževanje Janeza Levca v največjo otrokovo korist, ta odločba pa velja do zaključka izobraževanja A.A. v prilagojenem izobraževalnem programu 9-letne osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom. Z dokončnostjo izpodbijane odločbe pa se nadomesti predhodno izdana odločba prvostopnega organa z dne 10. 4. 2015 v zadevi usmerjanja A.A..

3. Drugostopni organ je tožničino pritožbo z odločbo z dne 21. 5. 2018 zavrnil. V obrazložitvi dodaja, da je za ugotovitev dejstev in okoliščin, ki so potrebne za optimalno usmeritev otroka ustanovljena komisija za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami druge stopnje skladno z določili 23. člena ZUOPP-1, ki je natančno pregledala razpoložljivo dokumentacijo in povabila na pogovor starša in otroka, s katerim naj bi se pogovorili članici komisije (psihologinja in psihiatrinja), vendar iz zapisnika pogovora z dne 18. 1. 2018 izhaja, da se je vabilu odzvala samo tožnica, po opravljenem pogovoru pa je komisija druge stopnje izdala strokovno mnenje in mnenje o izobraževanju na domu, pri čemer je povzela ugotovitve pred dvema letoma opravljenega razgovora s tožnico in pregledom A.A. v tožničini prisotnosti, na podlagi česar je tako kot komisija prve stopnje ocenila, da sprememba usmeritve in šolanje deklice na domu ni utemeljeno, zaradi česar ni niti presojala, ali so zagotovljeni ostali pogoji za izobraževanje na domu, kot so pripomočki in ustrezni izvajalec, ki so ga dolžni zagotoviti starši otroka skladno s prvim odstavkom 3. člena Pravilnika o osnovnošolskem izobraževanju učenca s posebnimi potrebami na domu. Tožnica v tožbi, ki ji prilaga tudi listine (tožbene priloge A1 - A8), očita, da je izpodbijana odločba nezakonita in ni izvršljiva, saj namreč v tretji točki izreka določa: "A.A. je dolžna kot otrokova zakonita zastopnica poskrbeti, da se A.A. z dokončnostjo te odločbe vključi v Center za usposabljanje, vzgojo in izobraževanje Janeza Levca, Karlovška cesta 18, Ljubljana", saj oseba ne more biti zakoniti zastopnik samega sebe, tak izrek pa je neizvršljiv, saj se ga ne da prisilno izvršiti, pri čemer poudarja, da v izvršilnem pravu velja načelo stroge formalne legalitete, po katerem izvršilno sodišče upniku ne more prisoditi kaj drugega, kot izhaja iz izvršilnega naslova, prav tako pa tudi ne more presojati njegove pravilnosti in zakonitosti ter vanj posegati, o čemer se je izrekla že tudi sodna praksa, kot izhaja iz sklepa Višjega sodišča v Ljubljani št. II P 3785/2007 z dne 9. 1. 2008 in sodbe Upravnega sodišča št. U 1390/2002 z dne 14. 5. 2003 in U 425/2011 z dne 22. 5. 2003, ki šteje, da gre v primeru, ko organ zmotno določi osebo, zavezano za izpolnitev, za napako, ki se je ne da sanirati s popravo, določitev druge osebe kot tiste, ki jo je organ v izreku odločbe določil za izpolnitev, pomeni tak poseg, da gre za spremembo in ne popravo odločbe. Nadalje v tožbi očita, da v izpodbijani odločbi organ ni opravil dokazne ocene, predvsem ocene dokazov, ki so v nasprotju s tistimi, na katere se v svoji odločbe naslanja, ter s tem kršil pravico tožnice do izjave. Tožnica je namreč kot dokaz svojim navedbam, da je šolanje na domu za A.A. koristno in bistveno bolj ustrezno kot šolanje v skladu z usmeritveno odločbo, priložila več strokovnih mnenj, ki so jih pripravili dr. E.E., dr. F.F., dr. G.G. ter psihologinja H.H., o dokazni oceni navedenega pa v izpodbijani odločbi ni razlogov, kar po mnenju tožnice predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka in posledično poseg v pravico do izjave tožnice, saj organ predloženih dokazov ni presodil, temveč zgolj povzel opisano vsebino strokovnega mnenja komisije za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami, za katere pa je navedel, da ga sprejema, ne da bi se sploh opredelil do dokazov, ki jih je predložila tožnica, posledično dejansko stanje je zmotno ugotovljeno, četudi sta strokovni komisiji prve in druge stopnje prepričani, da je za A.A. najbolj primerno, da se jo vključi v izobraževalni program, ki ga vodi Center Janeza Levca, vendar predložena mnenja po stališču tožnice dokazujejo nasprotno, zato jih ponovno prilaga tožbi ter dodatno prilaga še poročilo o nadzoru oziroma strokovno mnenje o poteku terapije A.A. z dr. F.F., ki ga je pripravila I.I., dr. med. Ker pristojni organ navedenih dokazov sploh ni upošteval in se do njih ni opredelil ter v zvezi z njimi ni opravil dokazne ocene in ni navedel, zakaj sledi mnenju komisije, ne pa tožničinim dokazom, navedeno predstavlja kršitev določb postopka in posledično poseg v ustavne pravice tožnice, zaradi neupoštevanja dokazov pa je dejansko stanje ugotovljeno zmotno, saj je komisija pri pripravi mnenja izhajala iz večinoma pisnih dokumentov, brez dejanskega stika z A.A., pri čemer upoštevane listine zaradi poteka časa ne upoštevajo njenega napredka in predvsem trenutnega stanja, medtem ko so bila s strani tožnice predložena mnenja pripravljena ob neposrednem stiku in opazovanju A.A.. Tudi drugostopni odločbi tožnica očita odsotnost dokazne ocene in obrazložitve, češ da iz odločbe pritožbenega organa druge stopnje ne izhaja, zakaj je bila pritožba zavrnjena, pač pa so povzeti številni dokumenti iz postopka in kronologija, do samega predmeta pritožbe pa se drugostopni organ ne opredeli, saj iz njegove obrazložitve ni razvidno, kateri dokumenti so bili pridobljeni v postopku, niti ni jasno, kako jih presoja drugostopni organ in tako ostaja nejasno, zakaj je bila pritožba tožnice zavrnjena. Neobrazloženost odločitve pritožbenega organa prav tako predstavlja kršitev določb postopka in hkrati tudi kršitev pravice tožnice do učinkovitega pravnega sredstva. V tožbenem zahtevku zato tožnica predlaga, da sodišče razveljavi izpodbijano odločbo in vrne prvostopnemu organu v ponovno odločanje, toženi stranki pa naloži povračilo tožničinih stroškov postopka, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da tožnica upravičeno opozarja na napačen zapis v tretji točki izreka izpodbijane odločbe, češ da gre za primer očitne pisne napake, saj je tako iz obrazložitve kot tudi po naravi stvari jasno, da ne more mladoletni otrok sam zase poskrbeti, da se bo vključil v ustrezni vzgojnoizobraževalni zavod, zato sodišču predlaga, da tretjo točko izreka prvostopenjske odločbe samo spremeni, sicer pa je tožena stranka prepričana, da očitna pisna pomota ni razlog za nezakonitost prvostopne odločbe, v preostalem delu pa meni, da je tožba neutemeljena, pri čemer se sklicuje na obe izdani odločbi prve in druge stopnje, ki sta po mnenju tožene stranke ustrezno obrazloženi skladno z določili 214. člena ZUP in imata vse zahtevane elemente obrazložitve, iz katere določno izhaja dejansko stanje, navedeni so razlogi, ki so odločilni za presojo posameznih dokazov, kot tudi pravna podlaga za izdajo odločbe, na ugotovljeno dejansko stanje pa je aplicirana ustrezna pravna norma, natančno so obrazloženi tudi razlogi za sprejeto odločitev. Sodišču tožena stranka predlaga, da zavrne tožbeni zahtevek, kolikor pa bi se sodišče odločilo za izvedbo glavne obravnave, predlaga zaslišanje poimensko navedenih prič in sicer članov komisije druge stopnje.

5. Tožnica v pripravljalni vlogi z dne 3. 9. 2018 navaja, da v zvezi z napako v tretji točki izreka izpodbijane odločbe ne gre za očitno pisno napako, ki se je tudi ne da popraviti v okviru očitne pravopisne napake, temveč je edina preostala možnost, da jo spremeni sodišče ali v ponovljenem postopku organ sam, pri čemer tožnica meni, da je edini primeren način tisti, ki ga je sama predlagala v tožbenem predlogu.

6. Tožena stranka v nadaljnji pripravljalni vlogi z dne 14. 9. 2018 vztraja pri svojih navedbah v izpodbijani odločbi ter sodišču v zvezi z domnevnim nasiljem nad deklico predlaga vpogled spisa Inšpektorata za šolstvo in šport v zvezi z izvedenim inšpekcijskim nadzorom in ugotovitvami, da nepravilnosti (nasilja) pri delu s tožničino hčerjo ni bilo mogoče ugotoviti, zaradi česar je bil inšpekcijski postopek ustavljen ter kolikor sodišče dvomi v strokovna mnenja komisije prve in druge stopnje, tožena stranka predlaga postavitev sodnega izvedenca klinične psihologije oziroma specialne pedagogike, da bo lahko podal mnenje o tem, kaj je glede na dekličine posebne potrebe na področju vzgoje in izobraževanja v njeno največjo korist. 7. Tožnica v nadaljnjih pripravljalnih vlogah z dne 27. 9. 2018 in 6. 11. 2018 ter 5. 12. 2018 dodatno obrazlaga tožbene navedbe in odgovarja na navedbe tožene stranke v njenih pripravljalnih vlogah z dne 14. 9. 2018 in 17. 10. 2018 ter 16. 11. 2018. 8. Oče mladoletne A.A., J.J. iz K., ki ga je sodišče skladno z določili 19. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) obvestilo o postopku, svojega odgovora na tožbo oziroma na nadaljnje pripravljalne vloge tožeče in tožene stranke ni podal. 9. Tožena stranka je s pripravljalno vlogo z dne 20. 6. 2019 sodišču predložila poročilo Vzgojnega zavoda L. z dne 7. 2. 2019 in sodišču predlagala ustavitev postopka.

10. Tožeča stranka je pripravljalni vlogi z dne 12. 7. 2019 v svojem odgovoru na navedbe in predlog tožene stranke v navedeni pripravljalni vlogi z dne 20. 6. 2019 sodišču sporočila, da se strinja s predlogom tožene stranke glede ustavitve postopka.

K točki 1:

11. Z vlogo, ki jo je sodišče prejelo 12. 7. 2019, je tožeča stranka sodišču sporočila, da umika tožbo v obravnavani zadevi.

12. Tožeča stranka lahko v skladu z določbo prvega odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) umakne tožbo brez privolitve toženca vse do pravnomočne sodne odločbe. Če se tožba umakne, sodišče s sklepom postopek ustavi (drugi odstavek 34. člena ZUS-1).

13. Ker je tožeča stranka tožbo nedvomno umaknila, je sodišče na podlagi drugega odstavka 34. člena ZUS-1 postopek ustavilo. Sodišče je odločilo na seji (prvi odstavek 59. člena ZUS-1 v povezavi z 2. točko 46. člena ZUS-1. K točki 2:

14. O stroških postopka tožeče stranke je sodišče odločilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče postopek ustavi. Tožeča stranka je stroške postopka priglasila v tožbi. Ker tožena stranka stroškov postopka ni priglasila, je sodišče odločilo le o stroških postopka tožeče stranke.