Jedro

Glede na potrebo po izvedbi obširnejšega dokaznega postopka, da bo mogoča pravilna odločitev v sporu, sodišče soglaša z razlogi izpodbijanega sklepa, da je bolj smotrno, da se dokazni postopek v nakazanih smereh dopolni pred sodiščem prve stopnje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Odločitev o stroških odgovora na pritožbo se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku in razveljavilo izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku dne 25. 10. 2006. Ugotovilo je, da je bila odpoved nezakonita in toženi stranki naložilo, da tožniku za čas od 27. 10. 2006 do 31. 1. 2007 vpiše delovno dobo v delovno knjižico, ga prijavi v socialno zavarovanje in izplača nadomestilo plače ter mu povrne stroške postopka. Presodilo je, da tožnik očitanega dejanja - ponareditve rednega letnega popisa blaga, ki je bilo podlaga za izredno odpoved, ni storil. 2. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi tožene stranke in izpodbijano prvostopno sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Ugotovilo je, da je bila izpodbijana sodba izdana na podlagi zmotne uporabe materialnega prava, zlasti določbe prvega odstavka 110. člena ter določbe 1. alineje prvega odstavka 111. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/02), zaradi česar je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno. Sodišče prve stopnje je zgolj na podlagi dejstev, da tožnik kot poslovodja ni bil član inventurne komisije ter da ni bil pristojen za štetje in vnašanje podatkov v računalnik, saj je za eventualne popravke pristojna inventurna komisija ter na podlagi dejstva, da je tožnik z izgovorom, da je prišlo do napake pri prenosu podatkov, sam naredil popravke in s tem zavedel komisijo, najmanj preuranjeno in materialnopravno zmotno zaključilo, da tožniku očitanega dejanja - ponareditve rednega letnega popisa blaga, ni mogoče očitati. Sodišče pri tem sploh ni ugotavljalo ali so podani znaki kaznivega dejanja ponareditev poslovnih listin po 240. členu Kazenskega zakonika (KZ, Ur. l. RS, št. 63/94 in nadaljnji), kar je bistvenega pomena za ugotovitev utemeljenosti odpovednega razloga po 1. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR. Preveliko težo je pripisalo dejstvu, da tožnik ni bil član inventurne komisije, saj navedeno članstvo ni pogoj za storitev očitanega (kaznivega) dejanja. Sodišče bi moralo zaslišati vsaj nekatere od predlaganih prič, natančno vpogledati in se opredeliti do predloženih listinskih dokazov (npr. Navodil - B12), ugotoviti način izvajanja rednega popisa blaga ter pomen samega dejanja tožnika in ga tudi zaslišati. Zaključilo je, da je dejansko stanje glede odločilnih dejstvih ostalo povsem nerazčiščeno, zaradi česar so podani pogoji za dopolnitev dokaznega postopka pred sodiščem prve stopnje.

3. Zoper sklep sodišča druge stopnje je tožnik vložil pritožbo. Navaja, da bi drugostopenjsko sodišče moralo pritožbene razloge tožene stranke preveriti na način, da bi presodilo ali je sploh podana zadostna trditvena podlaga. Samo bi moralo preveriti ali so sploh podani pogoji za izvedbo dokaznega postopka glede obstoja kaznivega dejanja po 240. členu KZ, oziroma ali morebiti ni podana odsotnost vsaj enega izmed zakonskih znakov, ki morajo biti podani kumulativno. Meni, da bi sodišče druge stopnje lahko procesna dejanja opravilo samo, ne pa, da je sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo v novo sojenje.

4. Pritožba je bila na podlagi 366. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) v zvezi z drugim odstavkom 30. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004) vročena toženi stranki, ki je nanjo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev. Strinja se s stališči sodišča druge stopnje, da je potrebno izvesti obširen oziroma vsaj obširnejši dokazni postopek.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. V skladu z določbo prvega odstavka 30. člena ZDSS-1 sodišče druge stopnje zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ali bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ne sme razveljaviti sodbe sodišča prve stopnje in mu vrniti zadeve v nov postopek, če je nepravilnosti mogoče popraviti z dopolnjeno ali ponovljeno izvedbo dokazov oziroma izvedbo drugih procesnih dejanj na obravnavi pred sodiščem druge stopnje. Namen navedene določbe pa ni, da bi se izvedba celotnega dokaznega postopka prenesla pred sodišče druge stopnje. Po določbi drugega odstavka 30. člena ZDSS-1 je zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe in vrnitvi v novo sojenje v nasprotju z določbo prvega odstavka istega člena ZDSS-1 dovoljena pritožba, ki je omejena le na neupoštevanje določb prvega odstavka 30. člena ZDSS-1 in ob smiselni uporabi ZPP na nekatere od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka.

7. Glede na potrebo po izvedbi obširnejšega dokaznega postopka, da bo mogoča pravilna odločitev v sporu, sodišče soglaša z razlogi izpodbijanega sklepa, da je bolj smotrno, da se dokazni postopek v nakazanih smereh dopolni pred sodiščem prve stopnje. Zato sodišče druge stopnje ni kršilo določb prvega odstavka 30. člena ZDSS-1, ko je zaradi zmotne uporabe materialnega prava v zvezi z nepopolno ugotovitvijo dejanskega stanja na pritožbo tožene stranke izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, z ustreznimi napotki za izvedbo nadaljnjih dokazov.

8. Glede na navedeno pritožbeni razlog iz 30. člena ZDSS-1 ni podan. Zato je sodišče pritožbo tožnika v skladu z določbo 2. točke 365. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo.

9. Izrek o stroških temeljni na tretjem odstavku 165. člena ZPP.