Jedro

Pravdni stranki si nista zagotovili revizije, ker nobena ni pravočasno opredelila vrednosti spornega predmeta oziroma take opredelitve ni zahtevala.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke in naložilo toženi stranki D. in V. M. izprazniti delavnico v prizidku na dvorišču hiše Z. 55 in stanovanje nad njim ter oba prostora prazna izročiti tožeči stranki. Toženi stranki je tudi naložilo plačati tožnikoma 216.000 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter jima povrniti pravdne stroške v znesku 626.773 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Sodišče je nadalje zavrnilo primarni tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi na ugotovitev lastninske pravice D. in V. M. na delavnici, na stanovanju nad delavnico, na stanovanjskih prostorih nad svinjakom ter na pralnici s pripadajočim delom zemljišča na parceli št. 212/1 k.o... in za dovolitev zemljiškoknjižnega prepisa teh nepremičnin.

Sodišče prve stopnje se je s sklepom izreklo za stvarno nepristojno za odločanje o podrednem zahtevku iz nasprotne tožbe za plačilo zneska 4,492.274 SIT.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke (oziroma tožeče stranke po nasprotni tožbi) proti obsodilnemu delu sodbe oziroma proti zavrnilnemu delu sodbe po nasprotni tožbi.

Zoper drugostopenjsko sodbo je vložila revizijo tožena stranka (tožeča stranka po nasprotni tožbi). Uveljavlja "vse revizijske razloge po 370. členu Zakona o pravdnem postopku" in predlaga spremembo sodb sodišč druge in prve stopnje z zavrnitvijo tožbenega zahtevka tožeče stranke in z ugoditvijo primarnemu tožbenemu zahtevku iz nasprotne tožbe. Podrejeno predlaga razveljavitev obeh sodb.

Revizija je bila vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.

Revizija ni dovoljena.

Pravdni postopek na prvi stopnji se je končal s sodbo in sklepom z dne 20.3.2001, torej v času veljavnosti Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99). Glede na prehodno določbo 498. člena ZPP so se od uveljavitve tega zakona dalje uporabljale vse njegove določbe, torej tudi določbe o reviziji. Za presojo dovoljenosti revizije je tako odločilen drugi odstavek 367. člena ZPP, ki v premoženjskih sporih dovoljuje revizijo, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1,000.000 SIT.

Izhodišče za ugotovitev vrednosti izpodbijanega dela sodbe je vrednost spornega predmeta, navedena v tožbi. Če se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, je za dovoljenost revizije odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi (drugi odstavek 44. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 39. člena ZPP). Enako je v času vložitve tožbe določal tedaj veljavni drugi odstavek 40. člena ZPP 1977 (Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. SFRJ, št. 4/77 - 27/90) v zvezi s prvim odstavkom 35. člena ZPP 1977. Tožeča stranka je s tožbo zahtevala plačila 216.000 SIT, za tožbeni zahtevek zaradi izpraznitve delavnice in stanovanja pa ni navedla vrednosti spornega predmeta. Tožena stranka pa ni v smislu tretjega odstavka 40. člena ZPP 1977 pred začetkom obravnavanja glavne stvari zahtevala, da tožeča stranka opredeli vrednost spornega predmeta. Tako se izkaže, da si za ta del sodbe pravdni stranki nista pravočasno zagotovili revizije.

Nasprotna tožba se glede dovoljenosti revizije presoja samostojno. Tožeča stranka po nasprotni tožbi za svoj tožbeni zahtevek ugotovitve lastništva v tožbi ni navedla vrednosti spornega predmeta, kot bi morala po tedanjem drugem odstavku 40. člena ZPP 1977 v zvezi s prvim odstavkom 35. člena ZPP 1977. Opredelitve vrednosti spornega predmeta po tej tožbi ni zahtevala niti nasprotna stranka. Šele na naroku dne 11.9.1998 je tožeča stranka po nasprotni tožbi navedla vrednost spornega predmeta za svojo tožbo v znesku 1,999.000 SIT. To je storila potem, ko je bila dne 22.9.1993 že opravljena glavna obravnava z zaslišanjem strank, ko se je obravnavala glavna stvar po tožbi in po nasprotni tožbi in potem, ko je bil dne 3.9.1977 že opravljen ogled. Navedeno pa pomeni, da je bila opredelitev vrednosti spornega predmeta za nasprotno tožbo prepozna, saj bi se vrednost spornega predmeta lahko navedla oziroma njena pravilnost preizkusila najkasneje na glavni obravnavi pred začetkom obravnavanja glavne stvari (tretji odstavek 40. člena ZPP 1977 oziroma tretji odstavek 44. člena ZPP). Tudi v zvezi z nasprotno tožbo si pravdni stranki nista zagotovili revizije.

Tako se pokaže, da je revizija vložena zoper sodbo, zoper katero je po zakonu ni mogoče vložiti (drugi odstavek 367. člena ZPP), zaradi česar jo je revizijsko sodišče kot nedovoljeno zavrglo (377. člen).