Jedro

Po opravljenem razdelitvenem naroku sodišče izda sklep o poplačilu. S sklepom o poplačilu odloči o tem, kateri upniki, katere terjatve, v kakšni višini in po kakšnem vrstnem redu se poravnajo. Sodišče pri tem upošteva stanje, kot izhaja iz spisov in zemljiške knjige, ter stanje, ki ga je ugotovilo na naroku. Glede na navedeno sodišče prve stopnje ni imelo zakonske podlage, da o priglasitvi terjatve zastavne upnice odloča z ločenim sklepom v okviru reševanja prehodnega vprašanja v smislu 13. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

Če stranka, ki je pravilno vabljena, na narok ne pride oziroma tam ne izpodbija priglašene terjatve drugega upnika, je izpodbijanje terjatve v pritožbi zoper sklep o poplačilu prepozno.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

II. Pritožnica in upnik A. d.d. sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da zastavna upnica B. B. na razdelitvenem naroku z dne 5. 11. 2020 ni ustrezno priglasila terjatve v znesku 200.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 5. 5. 2017 dalje do plačila.

2. Takšno odločitev iz pritožbenih razlogov zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, zmotno uporabljenega materialnega prava ter kršitev pravil postopka pravočasno izpodbija zastavna upnica B. B. Predlaga, da se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugotovi, da je zastavna upnica na razdelitvenem naroku ustrezno priglasila terjatev v znesku 200.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 5. 2017 dalje do plačila, podredno, da se izpodbijani sklep razveljavi in se zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje drugemu sodniku.

3. Upnik A. d.d. v odgovoru predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP) in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ.

6. Po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu sodišče razpiše narok za razdelitev zneska, dobljenega s prodajo nepremičnine (prvi odstavek 207. člena ZIZ). Na njem se razpravlja o terjatvah in njihovem poplačilu. Zato sodišče na narok povabi stranke in tiste, ki imajo po stanju spisov in po podatkih iz zemljiške knjige pravico do poplačila iz tega zneska (drugi odstavek 207. člena ZIZ). Sodišče lahko terjatve upnikov upošteva le, če so priglašene pisno ali ustno na razdelitvenem naroku. Obvezno morajo terjatev priglasiti hipotekarni upniki, ki niso vložili izvršbe, država iz naslova davščin (izjema sta davek na dodano vrednost in davek na promet nepremičnin) in upniki prednostnih terjatev, ki niso predlagali izvršbe na to nepremičnino (drugi odstavek 197. člena ZIZ).1 V vabilu na razdelitveni narok sodišče opozori na obveznost prijave terjatve, na posledico neprijave ter na pravico do izpodbijanja terjatev drugih upnikov (tretji odstavek 207. člena ZIZ). Izpodbija se lahko obstoj terjatev drugih upnikov, njihovo višino in vrstni red poplačila. Če stranka, ki je pravilno vabljena, na narok ne pride oziroma tam ne izpodbija priglašene terjatve drugega upnika, je izpodbijanje terjatve v pritožbi zoper sklep o poplačilu prepozno. Kasneje se lahko terjatev izpodbija le, če se stranke iz objektivnih razlogov, kamor pa konkretni primer ne sodi, saj je bila terjatev na naroku priglašena ustno, niso mogle na naroku seznaniti z njo. S priglasitvijo se tako drugim upnikom oziroma drugim, ki imajo pravico biti poplačani iz kupnine, omogoči, da se vsa morebitna sporna vprašanja razrešijo že najkasneje na razdelitvenem naroku oziroma se lahko le ti do takrat odločijo, ali bodo terjatev izpodbijali v pravdi ali ne.

7. Na razdelitvenem naroku se torej razpravlja o poplačilu upnikov in drugih oseb, ki uveljavljajo poplačilne zahtevke. Sodišče si mora zato na razdelitvenem naroku prizadevati, da se raziščejo in ugotovijo vsa dejstva, ki so pomembna za materialnopravno pravilno odločitev o poplačilu upnikov, torej po potrebi tudi pozove zastavne upnike na predložitev ustreznih dokazil o njihovi terjatvi, ki sicer izhaja iz zemljiške knjige.2

8. Po opravljenem razdelitvenem naroku sodišče izda sklep o poplačilu. S sklepom o poplačilu odloči o tem, kateri upniki, katere terjatve, v kakšni višini in po kakšnem vrstnem redu se poravnajo. Sodišče pri tem upošteva stanje, kot izhaja iz spisov in zemljiške knjige, ter stanje, ki ga je ugotovilo na naroku (prvi odstavek 208. člena ZIZ). Glede na navedeno sodišče prve stopnje ni imelo zakonske podlage, da o priglasitvi terjatve zastavne upnice odloča z ločenim sklepom v okviru reševanja prehodnega vprašanja v smislu 13. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Kadar je namreč odločitev o glavni stvari odvisna od predhodne rešitve določenih dejanskih vprašanj, ta vprašanja niso predhodna vprašanja v procesnem smislu, saj sama po sebi ne morejo biti samostojen neposreden predmet spora ali nekega drugega postopka. Kot že navedeno, je dejstvo, ali bo sodišče terjatev zastavnega upnika kot pravilno priglašeno in neprerekano poplačalo ali ne, stvar odločitve v okviru sklepa o poplačilu. Sodišče druge stopnje je zato izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Sodišče prve stopnje bo moralo tako v nadaljevanju postopka pri odločanju o poplačilu po že izvedenem dokaznem postopku, kjer je samo ocenilo izvedene dokaze, odločiti, ali se terjatev pritožnice, ki na naroku ni bila prerekana s strani ostalih oseb, poplača. 9. Pritožnica je s pritožbo sicer uspela, vendar je sodišče druge stopnje kljub temu odločilo, da sama krije svoje stroške pritožbenega postopka. Dejstvo, da je sodišče prve stopnje izdalo ločen sklep o priglasitvi njene terjatve, pomeni naključje, ki se ji je primerilo in zaradi tega teh stroškov ne bi bilo pravično naložiti v plačilo dolžniku ali upniku. Skladno in smiselno s prvim odstavkom 156. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ mora stranka ne glede na izid postopka nositi stroške, ki jih je povzročila po svoji krivdi oziroma so nastali po naključju, ki se je njej primerilo. Tudi glede stroškov odgovora na pritožbo je sodišče druge stopnje odločilo, da jih krije upnik A. d.d. sam, ker so nepotrebni. V odgovoru namreč ni navedel ničesar, kar bi prispevalo k razjasnitvi obravnavane zadeve oziroma k odločitvi sodišča druge stopnje (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Obveznost priglasitve ne velja le za izvršilne upnike, na predlog katerih se vodi izvršilni postopek. Pri njih je izvršilno sodišče vezano na pravnomočni sklep o izvršbi in v njem opredeljeno terjatev upnika. Izvršilno sodišče mora zato samo opraviti oziroma preveriti obračun terjatve po stanju iz spisa, ne glede na to, ali je upnik že opravil izračun, in tudi ne glede na soglašanje oziroma neizpodbijanje terjatve drugih upnikov. Tudi če noben upnik ni izpodbijal terjatve izvršilnega upnika, to torej ne pomeni, da bo poplačan v višini, kot je priglasil terjatev na razdelitvenem naroku. Sodišče jo mora tako v fazi poplačila upoštevati po uradni dolžnosti in ne šele na zahtevo (priglasitev) upnika. 2 Zastavni upniki morajo pri priglasitvi svoje terjatve navesti podatke, ki omogočajo njeno identifikacijo in preizkus, ali je priglašena terjatev identična terjatvi, v zavarovanje katere je v zemljiški knjigi vknjižena hipoteka.