Jedro

Glede na pravno naravo sklepa, ki je le deklaratoren sklep, saj se z njim le ugotavlja, da imenovani delavki preneha za določen čas sklenjeno delovno razmerje in ker nenavzočnost delavke (ki je svojo odsotnost opravičila) na seji pritožbenega organa ne predstavlja kršitve postopka (kar potrjujeta sodbi Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani in sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani ), v obravnavani zadevi ni šlo za očitno kršitev pravic delavke v pritožbenem postopku zoper ta sklep. To pa pomeni, da niso bili izpolnjeni pogoji za ukrepanje inšpektorja za delo na podlagi določbe 15.b člena ZID.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba sodišča prve stopnje se spremeni tako, da se tožbi ugodi in se odločba tožene stranke z dne 19.10.2000, odpravi ter se ji zadeva vrne v ponoven postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, ZUS) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 19.10.2000, s katero je ta zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper sklep inšpektorja za delo Inšpektorata Republike Slovenije za delo, Enote Ljubljana z dne 28.9.2000. Z navedenim sklepom je organ prve stopnje odločil, da: se zadrži izvršitev sklepa ... šole z dne 20.9.2000 o prenehanju delovnega razmerja delavki A.A. do pravnomočnosti (1. točka izreka); pritožba zoper sklep ne zadrži njegove izvršitve (2. točka izreka).

V obrazložitvi izpodbijane sodbe se sodišče prve stopnje strinja z odločitvijo tožene stranke in z razlogi v obrazložitvi njene odločbe. Sklicuje se na določbe: 1. odstavka 15. b člena Zakona o inšpekciji dela (ZID), 2. odstavka 14. člena, 17. in 100. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR) ter na določbe 2. odstavka 81. člena Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR). Navaja, da iz pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka sklenila z mag. A.A., izhaja, da je bila pogodba sklenjena za določen čas, ker delavka ni imela ustrezne izobrazbe. Sklep o sklenitvi delovnega razmerja za določen čas z dne 28.9.1998, temelji na 17. členu ZDR, sklep o prenehanju delovnega razmerja z dne 1.8.2000 pa je tožena stranka oprla na 100. člen istega zakona. Določbe ZDR, na katere je tožena stranka oprla sklep o sklenitvi delovnega razmerja in sklep o prenehanju delovnega razmerja, ne potrjujejo tožbenih ugovorov, da je postopala v skladu z 2. odstavkom 14. člena ZDR. V pritožbi zoper sklep o prenehanju delovnega razmerja se je A.A. sklicevala na dopis, v katerem je uveljavljala, da je njeno delovno razmerje, sklenjeno za določen čas, prešlo v delovno razmerje za nedoločen čas. Njena odsotnost iz zavoda, ko se je obravnavala njena pritožba, predstavlja kršitev določila 2. odstavka 81. člena ZTPDR. Po tej določbi ima delavec pravico biti navzoč na seji, na kateri se obravnava njegova zahteva oziroma ugovor, in pravico, da se izjavi o dejstvih, ki so pomembna za odločanje. Svojo odsotnost je delavka opravičila, razlog, da ni sodelovala na seji, pa je tudi po presoji sodišča zadostna podlaga za izdajo sklepa, kot ga je izdal prvostopenjski upravni organ in se je z njim strinjala tožena stranka.

Tožeča stranka vlaga pritožbo zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga, da se njeni pritožbi ugodi, izpodbijana sodba pa spremeni tako, da se njeni tožbi ugodi. V pritožbi izrecno opozarja na okoliščino, da je delavki A.A. poslala dopis z dne 31.8.2000, iz katerega izhaja, da ji je bilo z 31.8.2000 prekinjeno delovno razmerje ter podan poziv, da odda ključe in primopredajni zapisnik. Iz potrdila o prijavi - odjavi, obrazec M-1/M-2 izhaja, da je delovno razmerje delavki prenehalo dne 31.8.2000. A.A. se je zaposlila na drugi šoli ... in je sklep Inšpektorata Republike Slovenije za delo, Enota Ljubljana z dne 28.9.2000, brezpredmeten. Naknadno pa je tožeča stranka dostavila sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani z dne 15.4.2003, in sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani z dne 10.6.2004, ki ju ob vložitvi pritožbe še ni mogla dostaviti.

Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

Pritožba je utemeljena.

Po določbi 1. odstavka 15. b člena ZID inšpektor za delo lahko zadrži izvršitev dokončnega sklepa, ki posega v obstoječe pravice, obveznosti in odgovornosti delavca do njegove pravnomočnosti, če ugotovi očitno kršitev pravice delavca.

Kot izhaja iz predloženih spisov, je bil v obravnavani zadevi delavki A.A. izdan sklep z dne 1.8.2000, s katerim je tožena stranka le ugotovila, da imenovani, s katero je sklenila delovno razmerje za določen čas (od 1.9.1999 do 31.8.2000), to delovno razmerje preneha z dnem 31.8.2000. Zoper ta sklep se je imenovana delavka pritožila. Do očitne kršitve pravice imenovane delavke pa naj bi v obravnavani zadevi po ugotovitvi inšpektorja za delo prišlo, ker je pritožbeni organ tožene stranke pritožbo A.A. zoper sklep z dne 1.8.2000 obravnaval na seji dne 20.9.2000, čeprav se imenovana zaradi zdravstvenih razlogov ni udeležila seje, v njenem imenu pa je odvetnica opravičila njeno odsotnost. S tem naj bi bila tudi po presoji tožene stranke in sodišča prve stopnje kršena določba 2. odstavka 81. člena ZTPDR ter podan utemeljen razlog in podlaga za ukrepanje inšpektorja za delo na podlagi določbe 15. b člena ZID. S takšno presojo tožene stranke in sodišča prve stopnje pa se pritožbeno sodišče ne strinja. Prav glede na pravno naravo navedenega sklepa z dne 1.8.2000, ki je le deklaratoren sklep, saj se z njim le ugotavlja, da imenovani z dnem 31.8.2000 preneha za določen čas sklenjeno delovno razmerje, in ker zoper takšen sklep pravno varstvo ni dopustno, v obravnavni zadevi ni šlo za očitno kršitev pravice delavke. To pa pomeni, da tudi niso bili izpolnjeni pogoji za ukrepanje inšpektorja za delo na podlagi določbe 15. b člena ZID, kot sta to zmotno presodila tožena stranka in sodišče prve stopnje. Prav na to utemeljeno opozarja tožena stranka v svoji pritožbi. Da je sklep tožene stranke z dne 1.8.2000 ugotovitvene narave in da nenavzočnost imenovane delavke na seji pritožbenega organa, čeprav je svoj izostanek opravičila, ne predstavlja kršitve postopka, zaradi katere bi bilo treba izpodbijani sklep o prenehanju delovnega razmerja razveljaviti, izhaja iz sodbe Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani z dne 15.4.2003, in iz sodbe Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani z dne 10.6.2004, ki ju je tožena stranka dostavila pritožbenemu sodišču med pritožbenim postopkom in na katere je pritožbeno sodišče glede na določbo 2. odstavka 2. člena Zakona o sodiščih (ZS) vezano.

Glede na navedeno in ob upoštevanju dejanskega stanja konkretnega primera, pomenita odločitvi tožene stranke in sodišča prve stopnje v konkretnem primeru zmotno uporabo določb ZID. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 3. točke 2. odstavka 77. člena ZUS sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je odpravilo odločbo tožene stranke in ji zadevo vrnilo v ponoven postopek. Tožena stranka bo morala zadevo ponovno obravnavati, pri tem bo vezana na pravno mnenje in stališče pritožbenega sodišča, navedeno v tej sodbi.