Jedro

Jedro

Na podlagi ugotovitev o preteklem nasilju je podana verjetnost, da bo takšno nasilje nastalo tudi v prihodnosti, in preprečitvi tega so namenjeni ukrepi po ZPND.

Na podlagi ugotovitev o preteklem nasilju je podana verjetnost, da bo takšno nasilje nastalo tudi v prihodnosti, in preprečitvi tega so namenjeni ukrepi po ZPND.

Del sklepa sodišča prve stopnje - da izrečena prepoved približevanja na manj kot 300 m ne velja za čas in kraj predaje mladoletnih otrok na stik - služi izključno temu, da si odločbe sodišč iz dveh različnih postopkov ne bi nasprotovale na način, da bi izvrševanje pravic in obveznosti po eni odločbi lahko avtomatično pomenilo kršitev druge sodne odločbe.

Del sklepa sodišča prve stopnje - da izrečena prepoved približevanja na manj kot 300 m ne velja za čas in kraj predaje mladoletnih otrok na stik - služi izključno temu, da si odločbe sodišč iz dveh različnih postopkov ne bi nasprotovale na način, da bi izvrševanje pravic in obveznosti po eni odločbi lahko avtomatično pomenilo kršitev druge sodne odločbe.

Izrek

Izrek

I.Pritožbi se zavrneta in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

I.Pritožbi se zavrneta in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II.Predlagateljica sama krije svoje pritožbene stroške.

II.Predlagateljica sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Obrazložitev

1.Udeleženca tega postopka sta zakonca, katerih življenjska skupnost je razpadla, sta pa tudi starša mladoletnih otrok A. (l. 2011) in B. (l. 2015). Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom nasprotnemu udeležencu za 12 mesecev prepovedalo približevanje predlagateljici na razdaljo, krajšo od 300 m, in navezovati kakršnekoli stike z njo (I.), iz te prepovedi pa izvzelo čas predaje skupnih otrok na stike (II.). Za primer kršitve izrečene prepovedi je izreklo denarno kazen 50o EUR in v primeru kršitve zagrozilo z novo, še višjo (III.). Nasprotnemu udeležencu je naložilo povrnitev stroškov predlagateljici v znesku 298,66 EUR (V.).

1.Udeleženca tega postopka sta zakonca, katerih življenjska skupnost je razpadla, sta pa tudi starša mladoletnih otrok A. (l. 2011) in B. (l. 2015). Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom nasprotnemu udeležencu za 12 mesecev prepovedalo približevanje predlagateljici na razdaljo, krajšo od 300 m, in navezovati kakršnekoli stike z njo (I.), iz te prepovedi pa izvzelo čas predaje skupnih otrok na stike (II.). Za primer kršitve izrečene prepovedi je izreklo denarno kazen 50o EUR in v primeru kršitve zagrozilo z novo, še višjo (III.). Nasprotnemu udeležencu je naložilo povrnitev stroškov predlagateljici v znesku 298,66 EUR (V.).

2.Zoper sklep se pritožujeta oba udeleženca, zahtevata razveljavitev odločitve, s katero se ne strinjata in opredeljujeta svoje pritožbene stroške.

2.Zoper sklep se pritožujeta oba udeleženca, zahtevata razveljavitev odločitve, s katero se ne strinjata in opredeljujeta svoje pritožbene stroške.

3.Predlagateljica izpodbija točko II. izreka, torej omejitev izrečene prepovedi približevanja zaradi stikov z otroki; očita, da ta odločitev ni obrazložena, sklicuje pa se na Konvencijo Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini, po kateri mora imeti žrtev kar največjo zaščito. Meni, da zaščita žrtve vedno pretehta in da bi morala veljati brez kakršnihkoli omejitev.

3.Predlagateljica izpodbija točko II. izreka, torej omejitev izrečene prepovedi približevanja zaradi stikov z otroki; očita, da ta odločitev ni obrazložena, sklicuje pa se na Konvencijo Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini, po kateri mora imeti žrtev kar največjo zaščito. Meni, da zaščita žrtve vedno pretehta in da bi morala veljati brez kakršnihkoli omejitev.

4.Nasprotni udeleženec izpodbija celoten sklep in poudarja, da po izteku prepovedi približevanja, ki mu je bila izrečena že v kazenskem postopku s sklepom Kpd 000/2024 z dne 23. 11. 2024 in je iztekla 7. 12. 2024, ni prišlo do nobenega dogodka ali ravnanja, ki bi bilo za predlagateljico lahko ogrožujoče; njen predlog se nanaša zgolj na pretekle dogodke. Da je na CSD v prisotnosti tamkajšnjega uslužbenca povzdignil glas, po njegovem ne predstavlja ogrožanja. Enkrat samkrat je na stik prišel kasneje, kot bi moral in je slučajno prišlo do srečanja, ki pa je minilo povsem mirno. Meni, da prepoved približevanja, izrečena 24. 3. 2025, ne more temeljiti na dogodkih pred njegovo odselitvijo iz skupnega prebivališča oz. na dogodkih izpred 19. 8. 2024, ko se je predlagateljica odselila.

4.Nasprotni udeleženec izpodbija celoten sklep in poudarja, da po izteku prepovedi približevanja, ki mu je bila izrečena že v kazenskem postopku s sklepom Kpd 000/2024 z dne 23. 11. 2024 in je iztekla 7. 12. 2024, ni prišlo do nobenega dogodka ali ravnanja, ki bi bilo za predlagateljico lahko ogrožujoče; njen predlog se nanaša zgolj na pretekle dogodke. Da je na CSD v prisotnosti tamkajšnjega uslužbenca povzdignil glas, po njegovem ne predstavlja ogrožanja. Enkrat samkrat je na stik prišel kasneje, kot bi moral in je slučajno prišlo do srečanja, ki pa je minilo povsem mirno. Meni, da prepoved približevanja, izrečena 24. 3. 2025, ne more temeljiti na dogodkih pred njegovo odselitvijo iz skupnega prebivališča oz. na dogodkih izpred 19. 8. 2024, ko se je predlagateljica odselila.

5.Oba pritožnika sta vzajemno odgovorila na nasprotno pritožbo, se zavzela za njeno zavrnitev ter opredelila vsak svoje nadaljnje pritožbene stroške.

5.Oba pritožnika sta vzajemno odgovorila na nasprotno pritožbo, se zavzela za njeno zavrnitev ter opredelila vsak svoje nadaljnje pritožbene stroške.

6.Pritožbi nista utemeljeni.

6.Pritožbi nista utemeljeni.

7.Nasilje v družini je prepovedano in varstvo žrtve je pomembna vrednota, ki jo pravni red varuje z različnimi sredstvi. Sodišče prve stopnje je v obravnavanem primeru pravilno uporabilo določbe Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND). Ta zakon je namenjen še posebni začasni zaščiti žrtve nasilja, izven kazenskih in drugih postopkov, ki so namenjeni trajni ureditvi razmerij oz. sankcioniranju nasilnih kaznivih dejanj. V 4. odst. 22.b čl. ZPND določa, da mora biti predlog za izrek ukrepov po tem zakonu (ti so našteti v 19. čl. ZPND, med njimi so tudi ti, ki so izrečeni v obravnavanem primeru) podan v roku šest mesecev od zadnjega nasilnega dejanja. V konkretnem primeru je temu zadoščeno, saj je predlog vložen 24. 2. 2025, v njem pa predlagateljica zatrjuje nasilna ravnanja zlasti v mesecu novembru in decembru 2024; te je sodišče prve stopnje tudi ugotovilo in nasprotni udeleženec temu posebej ne oporeka. Če poleg tega predlagateljica opisuje posamezna nasilna ravnanja, ki so se dogodila več kot šest mesecev pred vložitvijo predloga, in če to ugotovi tudi sodišče, pomeni to lahko del dokazne ocene o verjetnosti nasilja, ki se ga prepoveduje za naprej. Na podlagi ugotovitev o preteklem nasilju je podana verjetnost, da bo takšno nasilje nastalo tudi v prihodnosti, in preprečitvi tega so namenjeni ukrepi po ZPND, kakršen je tudi izpodbijani ukrep približevanja predlagateljici. Očitek, da nedovoljenih ravnanj po izteku veljavnosti prepovedi, ki je bila nasprotnemu udeležencu izrečena že v kazenskem postopku, ni bilo (kar je vsekakor pozitivno), torej ni relevanten. Izrečena ukrepa se ne izključujeta.

7.Nasilje v družini je prepovedano in varstvo žrtve je pomembna vrednota, ki jo pravni red varuje z različnimi sredstvi. Sodišče prve stopnje je v obravnavanem primeru pravilno uporabilo določbe Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND). Ta zakon je namenjen še posebni začasni zaščiti žrtve nasilja, izven kazenskih in drugih postopkov, ki so namenjeni trajni ureditvi razmerij oz. sankcioniranju nasilnih kaznivih dejanj. V 4. odst. 22.b čl. ZPND določa, da mora biti predlog za izrek ukrepov po tem zakonu (ti so našteti v 19. čl. ZPND, med njimi so tudi ti, ki so izrečeni v obravnavanem primeru) podan v roku šest mesecev od zadnjega nasilnega dejanja. V konkretnem primeru je temu zadoščeno, saj je predlog vložen 24. 2. 2025, v njem pa predlagateljica zatrjuje nasilna ravnanja zlasti v mesecu novembru in decembru 2024; te je sodišče prve stopnje tudi ugotovilo in nasprotni udeleženec temu posebej ne oporeka. Če poleg tega predlagateljica opisuje posamezna nasilna ravnanja, ki so se dogodila več kot šest mesecev pred vložitvijo predloga, in če to ugotovi tudi sodišče, pomeni to lahko del dokazne ocene o verjetnosti nasilja, ki se ga prepoveduje za naprej. Na podlagi ugotovitev o preteklem nasilju je podana verjetnost, da bo takšno nasilje nastalo tudi v prihodnosti, in preprečitvi tega so namenjeni ukrepi po ZPND, kakršen je tudi izpodbijani ukrep približevanja predlagateljici. Očitek, da nedovoljenih ravnanj po izteku veljavnosti prepovedi, ki je bila nasprotnemu udeležencu izrečena že v kazenskem postopku, ni bilo (kar je vsekakor pozitivno), torej ni relevanten. Izrečena ukrepa se ne izključujeta.

8.Neutemeljeni so tudi očitki predlagateljice. Drži, kar poudarja, in kar je poudarjeno že zgoraj, da je zaščita žrtve nasilja v družini, še zlasti žensk, pomembna (tudi mednarodno priznana, konvencijska) vrednota. Temu vodilu je sodišče prve stopnje tudi sledilo. Drži sicer, da izrečena prepoved približevanja na manj kot 300 m ne velja za čas in kraj predaje mladoletnih otrok na stik, ni posebej obrazložena. Vendar ta del sklepa sodišča prve stopnje služi izključno temu, da si odločbe sodišč iz dveh različnih postopkov ne bi nasprotovale na način, da bi izvrševanje pravic in obveznosti po eni odločbi lahko avtomatično pomenilo kršitev druge sodne odločbe. V II. točki izpodbijanega sklepa je izrecno navedeno, da se omejitev izrečenega ukrepa prepovedi približevanja navezuje na izvajanje stikov "skladno z odločbo sodišča".

8.Neutemeljeni so tudi očitki predlagateljice. Drži, kar poudarja, in kar je poudarjeno že zgoraj, da je zaščita žrtve nasilja v družini, še zlasti žensk, pomembna (tudi mednarodno priznana, konvencijska) vrednota. Temu vodilu je sodišče prve stopnje tudi sledilo. Drži sicer, da izrečena prepoved približevanja na manj kot 300 m ne velja za čas in kraj predaje mladoletnih otrok na stik, ni posebej obrazložena. Vendar ta del sklepa sodišča prve stopnje služi izključno temu, da si odločbe sodišč iz dveh različnih postopkov ne bi nasprotovale na način, da bi izvrševanje pravic in obveznosti po eni odločbi lahko avtomatično pomenilo kršitev druge sodne odločbe. V II. točki izpodbijanega sklepa je izrecno navedeno, da se omejitev izrečenega ukrepa prepovedi približevanja navezuje na izvajanje stikov "skladno z odločbo sodišča".

9.Nasprotni udeleženec ima namreč začasno omejene stike s svojima dvema mladoletnima otrokoma, in sicer jih prevzame za uro in pol enkrat na teden na CSD. S predmetnim sklepom je bilo nasprotnemu udeležencu prepovedano približevanje predlagateljici, ne pa tudi otrokoma. Iz sklepa o izdaji začasne odredbe istega prvostopenjskega sodišča II N 248/2024 z dne 18. marca 2025 izhaja, da potekajo stiki med nasprotnim udeležencem in skupnima mladoletnima otrokoma pod nadzorom CSD, in sicer enkrat na teden tako, da oče otroka na CSD prevzame, nato pa uro in pol preživi z njima brez nadzora. Očitno je torej sodišče v tistem postopku ugotovilo, da so stiki med očetom in otrokoma slednjima v korist. Iz razlogov navedenega sklepa pa še izhaja, da je CSD zaradi izogibanja srečanju med staršema, ki so konfliktna in tudi za otroka obremenjujoča, pripravilo za prevzemanje otrok na stik poseben varnostni načrt, po katerem naj se oče in mati tam ne bi srečevala. Ker pa so kljub temu na CSD organizirani stiki, ki v kratkem časovnem oknu pritegnejo prisotnost obeh staršev, tudi če se ne srečata, je pravilno, da je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu to izvzelo iz siceršnje prepovedi približevanja, iz že zgoraj pojasnjenih razlogov preprečevanja medsebojne kolizije izvrševanja dveh sodnih odločb v dveh različnih postopkih.

9.Nasprotni udeleženec ima namreč začasno omejene stike s svojima dvema mladoletnima otrokoma, in sicer jih prevzame za uro in pol enkrat na teden na CSD. S predmetnim sklepom je bilo nasprotnemu udeležencu prepovedano približevanje predlagateljici, ne pa tudi otrokoma. Iz sklepa o izdaji začasne odredbe istega prvostopenjskega sodišča II N 248/2024 z dne 18. marca 2025 izhaja, da potekajo stiki med nasprotnim udeležencem in skupnima mladoletnima otrokoma pod nadzorom CSD, in sicer enkrat na teden tako, da oče otroka na CSD prevzame, nato pa uro in pol preživi z njima brez nadzora. Očitno je torej sodišče v tistem postopku ugotovilo, da so stiki med očetom in otrokoma slednjima v korist. Iz razlogov navedenega sklepa pa še izhaja, da je CSD zaradi izogibanja srečanju med staršema, ki so konfliktna in tudi za otroka obremenjujoča, pripravilo za prevzemanje otrok na stik poseben varnostni načrt, po katerem naj se oče in mati tam ne bi srečevala. Ker pa so kljub temu na CSD organizirani stiki, ki v kratkem časovnem oknu pritegnejo prisotnost obeh staršev, tudi če se ne srečata, je pravilno, da je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu to izvzelo iz siceršnje prepovedi približevanja, iz že zgoraj pojasnjenih razlogov preprečevanja medsebojne kolizije izvrševanja dveh sodnih odločb v dveh različnih postopkih.

10.Pritožbi se tako izkažeta kot neutemeljeni, zato ju je bilo treba zavrniti in potrditi izpodbijani sklep (2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi z 42. čl. Zakona o nepravdnem postopku v zvezi s 1. odst. 22.a čl. ZNPD).

10.Pritožbi se tako izkažeta kot neutemeljeni, zato ju je bilo treba zavrniti in potrditi izpodbijani sklep (2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi z 42. čl. Zakona o nepravdnem postopku v zvezi s 1. odst. 22.a čl. ZNPD).

11.Po 8. tč. 22a čl. ZPND, ki določa, da se o stroških postopka odloči po prostem preudarku, je sodišče glede na okoliščine primera, jasnost izpodbijanega sklepa ter neutemeljenost pritožb ocenilo, da oba pritožnika sama krijeta vsak svoje pritožbene stroške.

11.Po 8. tč. 22a čl. ZPND, ki določa, da se o stroških postopka odloči po prostem preudarku, je sodišče glede na okoliščine primera, jasnost izpodbijanega sklepa ter neutemeljenost pritožb ocenilo, da oba pritožnika sama krijeta vsak svoje pritožbene stroške.

Zveza:

Zveza:

Zakon o preprečevanju nasilja v družini (2008) - ZPND - člen 19, 22b, 22b/4

Zakon o preprečevanju nasilja v družini (2008) - ZPND - člen 19, 22b, 22b/4

Pridruženi dokumenti:*

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.