Jedro

Pri ugotavljanju izpolnjevanja finančnega pogoja za dodelitev BPP je pravilno upoštevati tudi nakazila, ki jih je žena prosilca prejela na svoj transakcijski račun kot kupnino za prodano vozilo v obdobju pred več kot tremi meseci pred mesecem vložitve vloge, saj se po drugem odstavku 23. člena ZSVarPre upoštevajo občasni, neperiodični dohodki, ki jih je upravičenec prejel v obdobju dvanajstih mesecev pred mesecem vložitve vloge, če dosegajo ali presegajo višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo, št. Bpp 149/2019 z dne 26. 7. 2019, odločila, da se prošnja za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) A.A., v tem upravnem sporu tožnika, kot neutemeljena zavrne. V obrazložitvi svoje odločitve je navedla, da je prosilec 24. 1. 2019 vložil prošnjo za dodelitev BPP v postopku zaradi uveljavljanja jamčevalnih zahtevkov. Tožena stranka je odločitev utemeljila z navedbo, da je do BPP na podlagi 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. V nadaljevanju obrazložitve izpodbijane odločbe je pojasnila, da se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, ki je od 1. 1. 2017 do 31. 5. 2018 dalje znašal 297,53 EUR, kar pomeni, da povprečni mesečni dohodek na člana družine ne sme presegati 595,06 EUR. Od 1. 6. 2018 znaša minimalni dohodek 385,05 EUR in lastni dohodek na člana družine ne sme presegati 770,10 EUR, od 1. 6. 2019 dalje pa znaša minimalni dohodek 331,26 EUR in lastni dohodek na člana družine ne sme presegati 785,50 EUR (8. člen Zakona o socialnovarstvenih prejemkih, v nadaljevanju ZSVarPre). Pojasnila je, da tožnik živi v skupnem gospodinjstvu z ženo in dvema mladoletnima otrokoma. Je zaposlen in je v zadnjih 3 mesecih pred vložitvijo prošnje prejel plačo v povprečnem mesečnem znesku 905,14 EUR. Njegova žena je zaposlena in je v tem obdobju prejela povprečni mesečni znesek 678,35 EUR, mesečno prejema tudi regres v znesku 14,42 EUR in je prejemnica otroškega dodatka v višini 125,78 EUR. Iz bančnega izpiska tožnika in njegove žene je razvidno, da je tožnikova žena B.A. v zadnjem letu prejela denarna sredstva v seštevku 25.700,00 EUR, in sicer iz naslova dveh prodanih osebnih avtomobilov (12.700,00 za avtomobil znamke Mercedes Benz in 13.000,00 EUR za avtomobil znamke BMW). Tožena stranka je obe nakazili na bančni račun tožnikove žene upoštevala kot občasni neperiodični dohodek, kot ga določa drugi odstavek 23. člena ZSVarPre in znaša mesečno po preračunu 2.141,66 EUR (25.700,00 EUR : 12). Tožena stranka je tako ugotovila, da znaša ugotovljeni dohodek na člana tožnikove družine 966,34 EUR in presega z zakonom določen premoženjski cenzus. Iz tega razloga tožena stranka ni odločala o tem, ali tožnik izpolnjuje objektivni pogoj za dodelitev BPP, ki mora biti sicer izpolnjen kumulativno, ampak je tožnikovo prošnjo za BPP kot neutemeljeno zavrnila.

2. Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in zoper izpodbijano odločbo vlaga tožbo iz razloga napačne uporabe materialnega prava (ZSVarPre) in posledično napačno ugotovljenega dejanskega stanja.

3. Tožnik navaja, da je tožena stranka zneska, ki ju je tožnikova žena prejela na svoj transakcijski račun, neupravičeno štela kot neperiodični občasni prihodek družine, čeprav je bil prejet 3 mesece pred mesecem vložitve prošnje za dodelitev BPP. Po določilu 20. člena ZSVarPre se kot lastni dohodek družine, ki je podlaga za določitev višine denarne socialne pomoči, upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki, ugotovljeni za družino, v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge. Na tej podlagi tožena stranka pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca in njegove družine ne bi smela upoštevati zneskov, prejetih pred 3 koledarskimi meseci od vložitve prošnje za dodelitev BPP. Zaradi takšne napačne uporabe določil ZSVarPre je tožena stranka napačno ugotovila materialni položaj tožnika in njegove družine, zaradi česar je izpodbijana odločba nezakonita.

4. Tožnik navaja tudi bistveno kršitev določb postopka, ki jo je tožena stranka po tožbenem stališču zagrešila s tem, da ni pojasnila, kdaj je tožnikova žena prejela regres, zaradi česar odločbe v tem delu ni mogoče preizkusiti.

5. Tožnik sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in samo odloči, da se tožniku odobri redna BPP zaradi uveljavljanja jamčevalnih zahtevkov, pri tem pa kot izvajalko BPP določi tožnikovo pooblaščenko, toženi stranki pa naloži plačilo tožnikovih stroškov predmetnega upravnega spora.

6. Tožena stranka je sodišču poslala upravni spis. Odgovora na tožbo ni podala.

K točki I izreka:

7. Tožba ni utemeljena.

8. Po pregledu izpodbijane odločbe sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in skladna z določbami predpisov, na katere se sklicuje. Sodišče se strinja z razlogi, s katerimi je v obrazložitvi izpodbijanega akta odločitev pojasnila tožena stranka, ter se nanje v skladu z drugim odstavkom 71. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) tudi sklicuje, dodatno pa pojasnjuje in ponovno izpostavlja v nadaljevanju navedena dejstva.

9. Po določbah ZBPP se BPP lahko dodeli, če prosilec izpolnjuje s tem zakonom določene pogoje. Navedeni pogoji se nanašajo na finančni položaj stranke (subjektivni pogoj) ter na zadevo, za katero prosi za BPP (objektivni pogoj). Oba pogoja morata biti izpolnjena kumulativno. Glede finančnega pogoja, katerega izpolnitev je v predmetni zadevi sporna, 13. člen ZBPP določa, da je do BPP upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. Pri tem pa se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke. Višino minimalnega dohodka določa ZSVarPre, in sicer znaša minimalni dohodek od 1. 6. 2018 dalje 385,05 EUR, od 1. 6. 2019 dalje pa 331,26 EUR, tako da lastni dohodek na člana družine v prvem obdobju ne sme presegati 770,10 EUR, v drugem pa ne 785,50 EUR. Osnovni minimalni dohodek od 1. 1. 2017 do 31. 5. 2018 dalje je znašal 297,53 EUR, kar pomeni, da povprečni mesečni dohodek na člana družine ne sme presegati 595,06 EUR.

10. Zakonodajalec je torej finančni kriterij upravičenja do BPP omejil z višino minimalnega dohodka. Na navedeni cenzus sta pri odločanju o dodelitvi BPP vezana tako organ za BPP kot tudi sodišče. Glede na višino prejemkov tožnika in njegove žene iz naslova plače in ostalih relevantnih prejemkov, je tožena stranka tudi po presoji sodišča pravilno ugotovila, da tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev BPP, zato je utemeljeno zavrnila njegovo prošnjo. Dohodek na člana tožnikove družine znaša 966,34 EUR, kar presega prej navedeni cenzus za dodelitev BPP.

11. Tožena stranka je kot del tega zneska pravilno upoštevala tudi nakazili, ki ju je tožnikova žena prejela na svoj transakcijski račun kot kupnino za dve prodani vozili. Gre za nakazilo v znesku 12.700,00 EUR, prejeto na njen račun 22. 2. 2018, in nakazilo v znesku 13.000,00 EUR, prejeto na njen račun 21. 8. 2018. Tožena stranka je kot podlago za upoštevanje navedenih zneskov navedla drugi odstavek 23. člena ZSVarPre, v skladu s katerim se občasni, neperiodični dohodki, ki jih je upravičenec prejel pred obdobjem iz 20. člena tega zakona, vendar v obdobju dvanajstih mesecev pred mesecem vložitve vloge, upoštevajo, če dosegajo ali presegajo višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. Ti dohodki se štejejo tako, da se kot lastni dohodek upošteva 1/12 dohodkov. Uporaba ZSVarPre je utemeljena na podlagi določbe drugega odstavka 14. člena ZBPP, v skladu s katero se za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči. 12. Sodišče ugotavlja, da je tožnikova žena obe nakazili prejela v obdobju dvanajstih mesecev pred mesecem vložitve vloge (predmetna vloga je bila vložena januarja 2019), skupni ugotovljeni dohodek na člana tožnikove družine pa tako presega z zakonom določen premoženjski cenzus, čemur tožbeno ni oporekano (razen tožbenih ugovorov, da znesek teh nakazil ne bi smel biti upoštevan, ker je bil prejet v obdobju več kot treh mesecev pred vložitvijo vloge).

13. Sodišče zavrača tudi tožbene ugovore, ki se nanašajo na izostanek ustrezne obrazložitve časovne komponente prejema regresa, ki ga je tožena stranka tudi upoštevala pri izračunu dohodka na člana tožnikove družine. Tožena stranka je namreč to okoliščino zadostno obrazložila, saj je navedla višino zneska, ki ga tožnikova žena mesečno prejema (14,42 EUR), iz takšne obrazložitve pa izhaja, da gre za vsakomesečni prejeti regres v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje. To potrjuje tudi izpisek iz transakcijskega računa tožnikove žene, ki se nahaja v upravnem spisu. Sodišče pa zgolj pripominja, da bi bil tudi v primeru, če tožena stranka tega zneska ne bi upoštevala pri izračunu dohodka na člana tožnikove družine, presežen premoženjski cenzus za dodelitev BPP.

14. Ker je sodišče ugotovilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, sodišče pa v postopku pred njeno izdajo tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je tožbo, na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, kot neutemeljeno zavrnilo.

K točki II izreka:

15. Če sodišče tožbo zavrne, v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1 vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.