Jedro

V sodni praksi je bilo že zavzeto stališče, da ZPIZ-2B, ki ureja dvojni status uživalcev pokojnin z delno vključitvijo v obvezno zavarovanje in izplačevanje sorazmernega dela pokojninske dajatve, ni v neskladju z Ustavo.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin zahtevek, da se odpravita odločbi tožene stranke št...., številka dosjeja: ... z dne 7. 12. 2016 in iste št., z dne 8. 3. 2016. Presodilo je, da sta izpodbijana upravna akta o izplačevanju sorazmernega dela starostne pokojnine od 1. 1. 2016 v mesečnem znesku 643,80 EUR, pravilna in zakonita.

2. Sodbo izpodbija tožnica in predlaga pravično odločitev. Z znižanjem pokojnine iz 852,45 EUR na 643,80 EUR mesečno ji je kršena človekova pravica, ki bi jo sodišče v pravičnem sojenju lahko prepoznalo. Odmera 75 % pokojnine jo je spravila na rob preživetja in izbris zasebnega neprofitnega zavoda, s katerim je ustvarila neizbrisan pečat kulturni dediščini v Slovenskem in Slovanskem prostoru. Kršena je pravica do zasebne lastnine, 25 % pokojnine odvzeto brez stvarnega razloga, poseženo v premoženje, v pravico do socialne varnosti, saj bi moral v skladu s 15. členom Ustave RS obstajati razumen in dopusten cilj, v pravico do osebnega dostojanstva, načelo enakosti pred zakonom, v pravico do svobode dela, načelo enakega varstva pravic in svobodne gospodarske pobude. Povzročena je škoda, saj ni mogla zaključiti začetih projektov in okrnjen ugled, ki si ga je ustvarila z 20-letnim poštenim delom na žlahtnem segmentu ustvarjanja.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Ob preizkusu zadeve v mejah pritožbenih razlogov in v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku1 (ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijana sodba izdana ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu.

V postopku ni prišlo do procesnih kršitev iz 2. odstavka 339. člena ZPP, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti, niti do zatrjevanih kršitev človekovih pravic, kot bo obrazloženo v nadaljevanju.

5. Gre za spor zaradi izplačevanja sorazmernega dela starostne pokojnine v višini 75 %, ker je bila tožnica, sicer uživalka starostne pokojnine že od 2. 7. 1997 dalje, po uradni dolžnosti na temelju 16. člena ZPIZ-2 iz naslova družbeništva in poslovodenja zasebne družbe pravnomočno vključena v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje za 10 ur tedensko od 1. 1. 2016 dalje. Predmet tega sodno socialnega spora sta upravni odločbi z dne 7. 12. 2016 in z dne 8. 3. 2016, izdani prav tako po uradni dolžnosti, po katerih se tožnici od 1. 1. 2016 dalje izplačuje sorazmerni del starostne pokojnine v znesku 643,80 EUR mesečno.

6. Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve, ki jo je pravilno uporabilo sodišče prve stopnje in pred njim že tožena stranka je podana v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju2 (ZPIZ-2) in noveli Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju3 (ZPIZ-2B), ki je začela veljati 1. 1. 2016. V II. poglavju ZPIZ-2 je urejeno: "Izplačevanje pokojnin in izguba ter ponovna pridobitev pravice do pokojnine", med drugim tudi izplačevanje pokojninske dajatve ob ponovnem vstopu v zavarovanje. Noveliran 3. odstavek 116. člena ZPIZ-2B tako eksplicitno določa, da se uživalcem starostne pokojnine, ki začnejo ponovno delati oziroma opravljati dejavnost v obsegu, ki ustreza sorazmernemu delu polnega, oziroma zavarovalnega časa najmanj 2 uri dnevno ali 10 ur tedensko izplačuje sorazmerni del pokojnine v višini 75 %, ko delajo 2 uri dnevno, ali znaša zavarovalni čas 10 do 14 ur tedensko. Upokojenci, ki svojega statusa niso uredili v zakonsko določenem roku, so bili na temelju 2. odstavka 37. člena ZPIZ-2B po uradni dolžnosti vključeni v zavarovanje v minimalno predpisanem obsegu.

7. Tako je bilo postopano tudi v tožničinem primeru. Z odločbo št. ... z dne 29. 2. 2016 je bila pravnomočno vključena v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi 16. člena ZPIZ-2 za 10 ur tedensko od 1. 1. 2016 dalje4. 8. Ob predhodno navedenih dejstvih, ki sama po sebi niti niso sporna, je potrebno zaključiti le, da je z izpodbijano sodbo tožbeni zahtevek na odpravo pravilnih in zakonitih upravnih aktov o izplačevanju sorazmernega dela starostne pokojnine na podlagi 81. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih5 (ZDSS-1) zakonito zavrnjen. Iz istih materialnopravnih razlogov ostaja neuspešna tudi pritožba.

9. Pritožničina preostala izvajanja za pritožbeno rešitev zadeve pravno niso relevantna, saj ne pogojujejo drugačne sodbe od izpodbijane. V predmetni zadevi ni prišlo niti ni moglo priti do kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin iz Ustave Republike Slovenije6 (Ustava). Uveljavljane kršitve Ustavnih pravic o enakosti pred zakonom (14. člen), o uresničevanju in omejevanju pravic (15. člen), o varstvu človekove osebnosti in dostojanstva (21. člen), pravice do zasebne lastnine (33. člen), svobode dela (49. člen) in pravice do socialne varnosti (50. člen), niso podane. Tudi sicer so kršitve zatrjevane povsem pavšalno, tako da se do njih vsebinsko ni mogoče niti opredeljevati. Relevantne določbe ZPIZ-2B niso protiustavne, zato ni razlogov za postopanje po 156. členu Ustave RS.

10. V sodni praksi je bilo že zavzeto stališče7, da ZPIZ-2B, ki ureja dvojni status uživalcev pokojnin z delno vključitvijo v obvezno zavarovanje in izplačevanje sorazmernega dela pokojninske dajatve, ni v neskladju z Ustavo. Z zakonsko ureditvijo zagotovo ni kršen 50. člen Ustave, ki državljanom pod pogoji, določenimi z zakonom, zagotavlja pravico do socialne varnosti. Navedena določba Ustave ni neposredno uporabljiva, temveč državi med drugim nalaga tudi ureditev obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja in skrb za njegovo delovanje. Glede na demografske, gospodarske, javno finančne zmožnosti ter druge razmere je zakonodajalcu prepuščeno, da določi pogoje in obseg pravic, ki gredo iz naslova obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja in ureditev po potrebi tudi spreminja. Novela ZPIZ-2B o obvezni vključitvi uživalcev pokojnin, ki so družbeniki in hkrati poslovodne osebe, je bila sprejeta s ciljem enake ureditve primerljivih položajev. Za vse aktivne statuse iz 14., 15., 16. in 17. člena ZPIZ-2 velja, da se uživalcem, ki ponovno začnejo ali nadaljujejo z opravljanjem dejavnosti, izplačuje le sorazmerni del pokojnine. S takšno ureditvijo ni kršeno načelo enakosti pred zakonom, niti pravica do dostojanstva ali osebne lastnine, kot neutemeljeno zatrjuje pritožba.

11. Zaradi vsega obrazloženega je potrebno pritožbo na podlagi 353. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017. 2 Ur. l. RS, št. 96/2012. 3 Ur. l. RS, št. 102/2015. 4 Navedeni posamični upravni akt je bil potrjen s sodbami opr. št. V Ps 908/2016 z dne 30. 11. 2016, Psp 64/2017 z dne 6. 4. 2017 in VIII Ips 202/2017 z dne 6. 3. 2018. 5 Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami. 6 Ur. l. RS, št. 33/91 s spremembami. 7 Tako npr. v sodbi Vrhovnega sodišča RS, opr. št. VIII Ips 17/2018 z dne 19. 6. 2018.