Jedro

Podana je bistvena kršitev določb pravdnega postopka, če sodišče v primeru, ko se je izvršba že začela z odreditvijo datuma prisilne izpraznitve poslovnih prostorov, izvršbo na predlog upnika odloži, ne da bi določilo dolžniku rok za izjavo o odložitvi izvršbe.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne prvemu sodišču v nov postopek.

Obrazložitev

S sklepom o izvršbi z dne 5.1.1994 je sodišče prve stopnje dovolilo prisilno izpraznitev poslovnih prostorov, ki jih zaseda dolžnik ter izterjavo stroškov postopka. Z izpodbijanim sklepom z dne 13.1.1994 pa je odložilo izvršbo tako, da je na predlog upnika odredilo nov dan deložacije 30.6.1994, namesto prvotnega dne 1.2.1994. Dolžnik zoper sklep o izvršbi ni vložil ugovora, izpodbija pa odločitev prvega sodišča o odložitvi izvršbe na 30.6.1994. Sklicuje se na dogovor z upnikom, da bo v najetih poslovnih prostorih normalno obratoval še ves dan 30.6.1994 do večera. Nadaljnjih nekaj dni pa potrebuje dolžnik za odvoz opreme in živil ter za primopredajo.

Stroški deložacije so zato nepotrebni. Dolžnik še predlaga, da naj se določi rok deložacije na 8.7.1994, ko ga zagotovo ne bo več v najetih poslovnih prostorih.

Upnik je na pritožbo dolžnika odgovoril, kar pa zaradi nedopustnosti odgovora na pritožbo zoper sklep, ni mogoče upoštevati. V postopku izvršbe se namreč smiselno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku, če ni v Zakonu o izvršilnem postopku (v nadaljevanju ZIP, Ur. l. SFRJ št. 20/78 do 27/90) ali v kakšnem drugem zakonu drugače določeno. V Zakonu o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. SFRJ št. 4/77 do 27/90) pa je določeno, da ni odgovora na pritožbo zoper sklep (381. člen ZPP). Dolžnikovo pravno sredstvo namreč v tem primeru ni ugovor, da bi bilo mogoče uporabiti določilo drugega odstavka, 52. člena ZIP o pravici odgovora upnika, na ugovor dolžnika.

Pritožba je utemeljena.

S sklepom z dne 13.1.1994 je prvo sodišče odločalo o predlogu upnika na odložitev izvršbe, ki se je že začela s tem, da je bil odrejen datum deložacije 1.2.1994. Odložitev izvršbe (deložacije) na določen dan je na podlagi določila prvega odstavka, 64. člena ZIP in tretjega odstavka 66. člena ZIP res v dispoziciji upnika, ki tako odložitev predlaga, vendar je v tem primeru, ko se je izvršba že začela, potrebna izjava dolžnika o predlagani odložitvi izvršbe (drugi odstavek, 64. člena ZIP). Iz spisa je razvidno, da navedeno zakonsko določilo prvo sodišče ni upoštevalo in dolžniku ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. V tem primeru ni mogoče šteti, da je prvo sodišče le odredilo nov datum deložacije. Z odredbo namreč daje sodišče le nalog uradni osebi za posamezna dejanja (v konkretnem primeru n. pr. izvršilnemu organu, da opravi deložacijo) in odloča o drugih vpršanjih postopka (tretji odstavek, 7. člena ZIP), vendar zoper odredbo ni pravnega sredstva (sedmi odstavek 8. člena ZIP).

Sodišče prve stopnje bo moralo iz navedenih razlogov v nadaljevanju postopka predvsem razjasniti vprašanje zatrjevanega dogovora med dolžnikom in upnikom o odložitvi izvršbe, kakor to trdi dolžnik v pritožbi oziroma razlogov ki morebiti preprečujejo izvršbo na dan 30.6.1994. Dolžniku pa bo moralo iz omenjenih formalnih razlogov določiti rok za izjavo o predlogu upnika na odložitev izvršbe, preden bo ponovno odločilo s sklepom o tem predlogu. Končno bo moralo še presoditi ali ni potrebno obravnavati tudi vlogo dolžnika kot predlog na odložitev izvršbe (63. člen ZIP), kar morebiti smiselno izhaja iz navedb dolžnika, da naj se deložacija odloži na dan 8.7.1994. Sodišče druge stopnje je iz teh razlogov razveljavilo prvostopni sklep in je vrnilo zadevo prvemu sodišču v nov postopek (3. točka 380. člena ZPP.