Jedro

V skladu s poglavjem 2.7 razpisne dokumentacije mora nakup osnovnih sredstev temeljiti na načelih gospodarnosti in učinkovitosti porabe odobrenih sredstev. Enako načelo določa tudi ZJF v tretjem odstavku 2. člena. Navedeno načelo pa se odraža v doseganju najboljše cene pri nakupu osnovnih sredstev, to je cene, ki jo prodajalec lahko razumno doseže in najugodnejše cene, ki jo lahko kupec razumno doseže.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, sklep Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, št. 3030-71/2016/2 z dne 4. 7. 2016 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Zahteva tožene stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka zavrnila vlogo tožeče stranke za sofinanciranje projekta "Izgradnja proizvodnega objekta in nakup opreme", ki jo je ta vložila na podlagi Javnega razpisa za sofinanciranje začetnih investicij podjetij in ustvarjanja novih delovnih mest na območju izvajanja Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010-2017 (Uradni list RS; št. 21/16 in spremembe, v nadaljevanju Javni razpis). V obrazložitvi sklepa navaja, da je po pregledu vloge strokovna komisija za izvedbo javnega razpisa (v nadaljevanju Komisija) ugotovila, da gre za neupravičen projekt v smislu poglavja 2.7 razpisne dokumentacije, 2. člena Zakona o javnih financah (ZJF) in 42. točke 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. 6. 2014. V skladu z določbami razpisne dokumentacije mora nakup osnovnih sredstev temeljiti na načelih gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, zagotavljanja konkurence med ponudniki, transparentnosti, enakopravne obravnave ponudnikov in sorazmernosti. Načelo gospodarnosti zahteva, da so sredstva, ki jih kupuje vlagatelj za opravljanje svoje dejavnosti na voljo ob pravem času, v ustrezni količini in kakovosti ter po najboljši ceni. Najboljša cena pomeni ceno, izraženo v denarju, plačljivo za sredstvo v poslu med nepovezanima in neodvisnima strankama. Tržna cena pa je cena, ki jo lahko razumno dosežemo na trgu. To je najboljša cena, ki jo prodajalec lahko razumno doseže in najugodnejša cena, ki jo kupec lahko razumno doseže. Ta ocena izrecno izključuje ocenjeno ceno, ki je povišana ali znižana zaradi posebnih pogojev ali okoliščin. Tožeča stranka je v sklopu projekta predvidela tudi nakup paletnih in konzolnih regalov, za kar je predložila ponudbo podjetja A. s.p.. Iz spletne strani vlagatelja pa je razvidno, da vlagatelj proizvaja in prodaja paletne in konzolne regale, kar pomeni, da to proizvaja sam in da jih ne rabi kupovati na trgu po tržni ceni. Strošek izdelave regalov, če bi jih vlagatelj proizvedel sam, je nižji od cene, ki bi jo plačal prodajalcu, kar pomeni, da to ni najboljša cena, ki jo lahko doseže. Z nakupom regalov s potencialno subvencijo države si tako samo znižuje stroške poslovanja, ki bi jih imel, če bi regale proizvedel sam za svojo uporabo, iz česar sledi, da se predmet vloge nanaša izključno na zmanjšanje tekočih stroškov poslovanja vlagatelja in ne začetne investicije, kar je cilj javnega razpisa.

2. Tožeča stranka v tožbi ugovarja nepravilno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja ter napačno uporabo materialnega prava, prav tako je sklep pomanjkljiv, saj ga ni mogoče preizkusiti. V sklopu projekta je bila predvidena tudi nabava paletnih in konzolnih regalov v vrednosti 17.204,44 EUR, kar predstavlja 3,5 % celotne investicije. Pri tem pa je strokovna komisija spregledala pomemben podatek, da tožeča stranka proizvaja paletne in konzolne regale z nosilnostjo do 2000 kg, medtem ko je v prijavljeni investiciji predvidela nakup regalov nosilnosti 3000 kg. Prav tako tožena stranka brez argumentov in matematičnih izračunov navaja, da bi bil strošek izdelave regalov, če bi jih tožeča stranka proizvedla sama, nižji od cene, ki bi jo plačala prodajalcu. Zatrjuje, da potrebnih regalov sama v obstoječem proizvodnem procesu ne more fizično izdelati in tudi ne stroškovno za ponujeno ceno, so pa ti regali nujni za dosego ciljev investicije. Sicer pa je ugotovitev tožene stranke o negospodarnosti za tožečo stranko celo žaljiva. Investicija je vredna skoraj pol milijona EUR, z zbiranjem ponudb in izbiro najugodnejših ponudnikov pa se je tožeča stranka obnašala ekonomično oziroma gospodarno. Nadalje meni, da tudi če bi tožena stranka argumentirano ugotovila, da so do sofinanciranja upravičeni morebitni stroški nižji od prijavljenih, to ne more biti razlog za zavrnitev vloge v celoti. Predlaga, da sodišče izpodbijani sklep odpravi ter ugotovi, da vloga tožeče stranke na Javni razpis izpolnjuje vse pogoje.

3. Tožena stranka v odgovoru na tožbo pojasnjuje, da je pri svoji odločitvi izhajala iz podatkov in informacij, ki so izhajale iz celotne vloge, splošno znanih dejstev in podatkov iz javnih evidenc. Tožeča stranka je svoji vlogi priložila predračun podjetja za izdelavo regalov in prospekte regalov, pri čemer so slike s ponudbe iste kot slike regalov, ki jih izdeluje tožeča stranka in jih ima objavljene na svoji spletni strani. Razen tega ima tožeča stranka na svoji spletni strani zapisano, da lahko za kupce opravi določene storitve, nudi možnost laserskega rezanja in upogibanja pločevin, varjenje pločevin in profilov ter površinsko zaščito. Na podlagi navedenega je sklepati, da je tožeča stranka sposobna izdelati, če že ne izdeluje, regale po meri in zahtevah naročnika. V zvezi s tožbenim ugovorom, da tožena stranka ne bi smela zavrniti celotne vloge zaradi neupravičenih stroškov, ki predstavljajo 3,5 % vrednosti investicije, tožena stranka odgovarja, da vlagatelj v dopolnitvi ne sme spreminjati višine zaprošenih sredstev, tehnične specifikacije predmeta vloge ter elementov, ki vplivajo ali bi lahko vplivale na drugačno razvrstitev vloge. V tožbi tožeča stranka tudi navaja in dokazuje, da je že začela z investicijo, kar pa ni v skladu z razpisno dokumentacijo, saj se med drugim vloga zavrne, če vlagatelj lahko izvede investicijo z lastnimi sredstvi. To pomeni, da je tožeča stranka očitno sposobna sama financirati najmanj 90 % celotnega projekta. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne ter tožeči stranki naloži plačilo stroškov postopka.

4. Tožba je utemeljena.

5. Tožena stranka v izpodbijanem sklepu utemeljuje zavrnitev vloge tožeče stranke za sofinanciranje na podlagi ugotovitve, da pri nakupu opreme (regalov) ni spoštovano načelo gospodarnosti, zaradi česar gre za neupravičen projekt v smislu poglavja 2.7 razpisne dokumentacije, tretjega odstavka 2. člena ZJF ter 42. točke 2. člena Uredbe komisije (EUR), št. 651/2014. 6. V skladu s poglavjem 2.7 razpisne dokumentacije mora nakup osnovnih sredstev temeljiti na načelih gospodarnosti in učinkovitosti porabe odobrenih sredstev. Enako načelo določa tudi ZJF v tretjem odstavku 2. člena. Navedeno načelo pa se po stališču tožene stranke odraža v doseganju najboljše cene pri nakupu osnovnih sredstev, to je cene, ki jo prodajalec lahko razumno doseže in najugodnejše cene, ki jo lahko kupec razumno doseže. 7. Pri ugotavljanju doseganja navedenega pogoja, to je načela gospodarnosti, je tožena stranka izhajala iz ugotovitev, do katerih je prišla na podlagi vloge tožeče stranke, splošno znanih dejstev in podatkov iz javnih evidenc (poglavje 6. razpisne dokumentacije). Na podlagi podatkov o dejavnosti tožeče stranke objavljenih na njeni spletni strani je namreč ugotovila, da ta sama izdeluje in prodaja paletne in konzolne regale, zato jih po njenem mnenju ne rabi kupovati na trgu, saj jih lahko proizvede sama in to zagotovo po nižji ceni, kot bi jo plačala na trgu.

8. Navedeni ugotovitvi tožeča stranka v tožbi ugovarja, in sicer, da sama izdeluje regale le z nosilnostjo do 2000 kg, medtem ko je predmet investicije v okviru prijavljenega sofinanciranja nabava regalov z nosilnostjo 3000 kg, ter da je navedena okoliščina glede nosilnosti v obravnavanem primeru bistvena.

9. V skladu z Javnim razpisom se o vlogah na razpis odloča v enostopenjskem postopku na osnovi podatkov, ki izhajajo iz vloge vlagatelja, kakor tudi upoštevaje splošno znana dejstva in podatke iz javnih evidenc (poglavje 6 razpisne dokumentacije). V obravnavanem primeru je tožena stranka svojo odločitev oprla na podatke, do katerih je prišla preko svetovnega spleta, to je spletne strani vlagatelja, ki tudi sam proizvaja kovinsko opremo, med drugim konzolne in paletne regale. Sodišče se strinja z ugovorom tožeče stranke, da je vprašanje nosilnosti kovinskih regalov relevantno za presojo pravilnosti zaključka tožene stranke, da bi tožeča stranka potrebne regale lahko izdelala sama, in s tem posledično za zaključek o gospodarnosti oziroma negospodarnosti pri presoji upravičenih stroškov investicije oziroma za sklicevanje na Uredbo komisije (EU) št. 651/2014, da premet Javnega razpisa niso tekoči stroški poslovanja vlagatelja. Navedena okoliščina pa je med strankama sporna, zato je dejansko stanje v tem delu nepopolno ugotovljeno. Tožena stranka sicer v odgovoru na tožbo pojasnjuje, da tožeča stranka na svoji spletni strani oglašuje, da za naročnike opravlja tudi določene storitve oziroma nudi drugačne možnosti laserskega rezanja in upogibanja pločevin, varjenje pločevin in profilov, površinsko zaščito ter drugo, iz česar je sklepati, da je sposobna izdelati regale po merah in zahtevah naročnika. Z navedbami v odgovoru na tožbo pa tožena stranka ne more sanirati nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja v postopku, prav tako tožeča stranka tudi tem zaključkom ugovarja in zatrjuje, da regalov, ki so predmet investicije, ne bi mogla fizično izdelati niti stroškovno ceneje.

10. Glede na navedeno je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani sklep na podlagi 2. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). V ponovljenem postopku bo morala tožena stranka dejansko stanje pravilno in popolno ugotoviti ter nato ponovno odločiti o zadevi ter svojo odločitev tudi ustrezno obrazložiti.

11. Povrnitev stroškov postopka v upravnem sporu določa 25. člen ZUS-1. Do povračila stroškov v upravnem sporu je upravičen le tožnik v primeru, ko uspe s tožbo, medtem ko ostale stranke vselej trpijo svoje stroške postopka. Zaradi navedenega je sodišče zahtevek tožene stranke za povrnitev stroškov postopka na podlagi 25. člena ZUS-1 zavrnilo.