Jedro

Dovoljeno je dokazovati, da so v javni listini (sporočilu o prispelem pismu) dejstva neresnično potrjena ali da je javna listina nepravilno sestavljena, vendar je v tem primeru dokazno breme na strani tistega, ki to dokazuje. Glede na listinsko dokumentacijo, ki se nahaja v upravnih spisih, pritožnika tega bremena nista izpolnila s trditvijo, da druga tožnica sporočila o prispelem pismu ni prejela, in z dokaznim predlogom za opravo poizvedb pri pošti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot prepozno zavrglo tožbo tožeče stranke (v nadaljevanju pritožnika) zoper odločbo tožene stranke, št. 061-02-89/2005-13 z dne 26. 8. 2011, v zvezi s sklepom o dovolitvi izvršbe gradbenega inšpektorja Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Ljubljana, Inšpekcijske pisarne Domžale, št. 06122-2721/2010/3-4207 z dne 26. 4. 2011. Tožena stranka je z navedeno odločbo v postopku odločanja o pritožbi pritožnikov odpravila 1. točko izreka navedenega prvostopenjskega sklepa in jo nadomestila z novo 1. točko (glede izvršljivosti odločbe urbanističnega inšpektorja o odstranitvi spornega objekta z dne 9. 2. 2005 in dovolitvi njene izvršbe), v preostalem delu pa njuno pritožbo zoper navedeni sklep o dovolitvi izvršbe zavrnila.

2. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje na podlagi podatkov v upravnih spisih ugotavlja, da je bila odločba tožene stranke, s katero je bil končan upravni postopek, (prvemu) pritožniku vročena 21. 10. 2011, (drugi) pritožnici pa, ob uporabi določb Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) o fikciji vročitve, dne 5. 11. 2011. Ker je bila tožba vložena 6. 12. 2011, to je po preteku 30-dnevnega roka iz prvega odstavka 28. člena ZUS-1, jo je sodišče prve stopnje kot prepozno zavrglo.

3. Pritožnika v pritožbi uveljavljata razloge po vseh treh točkah prvega odstavka 75. člena ZUS-1. Navajata, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo postopek, ker je samo spremenilo toženo stranko tako, da je kot toženo stranko navedlo osebo, ki ni pravni naslednik tožene stranke. Sklep o dovolitvi izvršbe je izdan na podlagi ničnega akta, na kar bi sodišče moralo paziti po uradni dolžnosti. V obravnavani zadevi izvršba ni dopustna, ker ni podan javni interes za vodenje tega postopka, saj je objekt zgrajen na zazidljivem zemljišču in bo kmalu izdano gradbeno dovoljenje. Rušitev objekta bi pomenila nesorazmeren poseg v lastninsko pravico, zavarovano z določbo 33. člena Ustave RS. Ni jima znano, da bi bilo za pritožnico puščeno obvestilo v predalčniku, zato pošiljke ni prevzela takrat, ko jo je pritožnik. Pošiljka je bila v predalčniku 7. 11. 2011, zato se je rok za vložitev tožbe iztekel 6. 12. 2011. Predlagata, da sodišče na pristojni pošti opravi poizvedbe o tem, kdaj je bila pritožnica obveščena o poštni pošiljki in kdaj ji je bila puščena v poštenem predalčniku. Teh poizvedb sama ni mogla opraviti, saj nima sprejemne številke pošte, obvestila pa ni dobila. Teh dejstev prej ni mogla navajati, saj ni vedela, da ji je bilo v nabiralniku puščeno obvestilo. Priglašata stroške postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

K I. točki izreka:

5. Po določbi petega odstavka 17. člena ZUS-1 je tožena stranka država, lokalna skupnost oziroma druga pravna oseba, ki je izdala upravni akt, s katerim je bil postopek odločanja končan. Toženca v upravnem sporu zastopa organ, ki je izdal akt iz prejšnjega stavka, razen če v primeru tožbe zoper državo oziroma lokalno skupnost Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) oziroma župan po vložitvi tožbe za zastopnika določi drug organ države oziroma lokalne skupnosti.

6. V obravnavani zadevi je upravni akt, s katerim je bil postopek odločanja končan, izdalo Ministrstvo za okolje in prostor, zato je glede na navedene določbe tožena stranka Republika Slovenija, zastopa pa jo organ, ki je izdal ta akt. Ker je po izdaji akta prišlo do spremembe Zakona o Vladi Republike Slovenije (v nadaljevanju ZVRS) in Zakona o državni upravi (v nadaljevanju ZDU-1), na podlagi katerih so pristojnosti na področju prostora prešle na Ministrstvo za infrastrukturo in prostor (4. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah ZVRS – ZVRS-F in 38. člen ZDU-1), je po presoji Vrhovnega sodišča sodišče prve stopnje pravilno kot organ, ki zastopa toženo stranko, navedlo to ministrstvo.

7. Po presoji Vrhovnega sodišča je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo pritožnikov pravilno zavrglo kot prepozno. Pri tem se je utemeljeno oprlo na določbe 87. člena ZUP in podatke v upravnih spisih, iz katerih je razvidno, kdaj je bil akt, s katerim je bil postopek končan (v obravnavani zadevi je to odločba tožene stranke), vročen pritožnikoma.

8. ZUP v tretjem odstavku 87. člena za primer, ko se vročitev ne da opraviti tako, kot je določeno v prvem odstavku tega člena, določa, da pusti vročevalec v hišnem predalčniku, na vratih stanovanja, poslovnega prostora ali delavnice pisno sporočilo. Če sporočila ni mogoče pustiti na prej določenih mestih, ga lahko pusti tudi v poštnem predalu ali na drugem primernem mestu. V sporočilu navede, kje se dokument nahaja in da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh. Na sporočilu in na samem dokumentu, ki bi ga moral vročiti, vročevalec navede vzrok take vročitve, datum in kraj, kjer je sporočilo pustil, ter se podpiše. Po določbi četrtega odstavka 87. člena ZUP vročitev po prejšnjem odstavku tega člena velja za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame dokument. Če dokumenta ne prevzame v 15 dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. Po preteku tega roka vročevalec pusti dokument iz prvega odstavka tega člena v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika. Kolikor stranka nima predalčnika ali je ta neuporaben, vročevalec vrne pošiljko pošiljatelju. Pisno sporočilo iz prejšnjega odstavka mora vsebovati obvestilo o posledicah takega vročanja.

9. Iz podatkov v upravnih spisih, na katere se je oprlo sodišče prve stopnje, izhaja, da je bila odločba tožene stranka (prvemu) pritožniku vročena 21. 10. 2011, (drugi) pritožnici pa je bilo isti dan v hišnem predalčniku puščeno pisno sporočilo o prispelem pismu. Ker (druga) pritožnica na podlagi navedenega sporočila v roku iz tretjega odstavka 87. člena ZUP ni prevzela odločbe tožene stranke, se na podlagi določb četrtega odstavka 87. člena ZUP šteje, da ji je bila vročitev opravljena 5. 11. 2011, to je z dnem, ko je poteklo 15 dni od dneva, ko ji je bilo v poštnem nabiralniku puščeno sporočilo o prispelem pismu. Zadnji dan tridesetdnevnega roka za vložitev tožbe je bil zato ponedeljek 5. 12. 2011. Tožba, ki sta jo pritožnika priporočeno po pošti vložila 6. 12. 2011, je bila zato prepozna.

10. Pritožnika, ki zatrjujeta, da (druga) pritožnica pisnega sporočila o prispelem pismu ni prejela, te trditve ne moreta uspešno dokazati z izvedbo poizvedb pri pošti o tem, kdaj je bila (druga) pritožnica obveščena o poštni pošiljki in kdaj ji je bila pošiljka puščena v poštnem predalčniku. Listinska dokumentacija, ki izkazuje, kdaj je bila pritožnikoma vročena odločba tožene stranke (vročilnica za pritožnika in pisno sporočilo o prispelem pismu za pritožnico), se namreč nahaja v upravnih spisih. Podatki o tem, kdaj je bila (druga) pritožnica obveščena o poštni pošiljki in kdaj ji je bila pošiljka puščena v poštnem predalčniku, so navedeni na pisnem sporočilu, ki se nahaja v spisu. To sporočilo je javna listina, ki dokazuje odločilna procesna dejstva. Dovoljeno je dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično potrjena ali da je javna listina nepravilno sestavljena, vendar je v tem primeru dokazno breme na strani tistega, ki to dokazuje. Glede na listinsko dokumentacijo, ki se nahaja v upravnih spisih, pritožnika tega bremena nista izpolnila s trditvijo, da (druga) pritožnica sporočila o prispelem pismu ni prejela, in z dokaznim predlogom za opravo poizvedb pri pošti.

11. Glede na to, da je z obravnavano pritožbo izpodbijan sklep sodišča prve stopnje, s katerim je bila tožba pritožnikov kot prepozna zavržena, se Vrhovno sodišče ni opredelilo do ostalih pritožbenih navedb, ki se nanašajo na vsebino z izpodbijanim sklepom zavržene tožbe, saj te za odločitev niso pomembne.

12. Ker niso podani pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena v zvezi s prvim odstavkom 82. člena ZUS-1 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.

K II. točki izreka:

13. Ker je Vrhovno sodišče pritožbo zavrnilo, pritožnika na podlagi določb prvega odstavka 165. člena in prvega odstavka 154. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sama trpita svoje stroške pritožbenega postopka.