Jedro

Omejitev postulacijske sposobnosti stranke v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi je omiljena le z izjemo iz četrtega odstavka 86. člena ZPP, ki pa v tej zadevi ne pride v poštev, ker tožeča stranka niti ne zatrjuje, da ima opravljen pravniški državni izpit. Tožeča stranka sama zato ne more vložiti revizije.

Izrek

Revizija se zavrže. Tožena stranka sama krije svoje stroške odgovora na revizijo.

Obrazložitev

1. Sodišče je izdalo sodbo, s katero je razsodilo, da se ugotovi obstoj terjatve tožečih strank, vsake do polovice, v višini 2.034,50 EUR (prej 487.549,00 SIT) ter da je tožena stranka dolžna tožnikoma vsakemu do ½ izplačati 175,57 EUR (prej 42.075,00 SIT) z obrestno mero TOM+0 % od 24. 5. 1999 dalje do plačila v 8 dneh pod izvršbo (1. točka). Zavrnilo pa je tožbeni zahtevek za ugotovitev obstoja terjatve v višini 40.426,42 EUR (prej 9,687.788,00 SIT) in izplačilo 8.085,28 EUR (prej 1,937.557,50 SIT) s pp (drugi odstavek). Odločilo je, da sta tožeči stranki dolžni toženi stranki povrniti stroške postopka v višini 993,99 EUR (prej 238.200,00 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje te sodbe do plačila, v 8 dneh pod izvršbo (3. točka).

2. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi tožene stranke in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremenilo tako, da se zavrne 1. točka izreka, ki se glasi: „Ugotovi se obstoj terjatve tožečih strank, vsake do polovice, v višini 2.034,50 EUR (prej 487.549,00 SIT) ter da je tožena stranka dolžna tožnikoma vsakemu do ½ izplačati 175,57 EUR (prej 42.075,00 SIT) z obrestno mero TOM+0 % od 24. 5. 1999 dalje do plačila v 8 dneh pod izvršbo.“ Pritožbo tožnikov je zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje v 2. in 3. točki izreka. Nadalje je odločilo, da tožnika sama krijeta svoje pritožbene stroške postopka, prav tako pa sta dolžni povrniti toženi stranki stroške pritožbenega postopka v višini 239,00 EUR v 8. dneh, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka roka dalje do plačila.

3. Proti sodbi sodišča druge stopnje sta tožnika sama vložila revizijo. Smiselno uveljavljata revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlagata, da se reviziji ugodi in se spremenita izpodbijani sodbi ter da se ugodi tožbenemu zahtevku v celoti. Podrejeno pa, da se napadeni sodbi razveljavi v celoti ali delno ter da se vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. V skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP – Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) je bila revizija vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu in toženi stranki, ki je nanjo odgovorila. Predlaga, da revizijsko sodišče revizijo tožeče stranke zavrne kot neutemeljeno in potrdi sodbo sodišča druge stopnje.

5. Revizija ni dovoljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo proti pravnomočni drugostopenjski odločbi in jo je zato mogoče vložiti le v zakonsko določenih pogojih. V tej zadevi je bila tožba vložena po uveljavitvi novega ZPP in ga je zato treba v celoti uporabiti. Ena od temeljnih procesnih predpostavk za vložitev revizije je določena v 86. členu ZPP. Po tretjem odstavku navedenega člena lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Omejitev postulacijske sposobnosti stranke v postopku z izrednimi pravni sredstvi je omiljena le z izjemo iz četrtega odstavka istega člena, ki pa v tej zadevi ne pride v poštev, ker tožeča stranka niti ne zatrjuje, da ima opravljen pravniški državni izpit. Pravkar pojasnjeno pomeni, da stranka sama ne more vložiti revizije. Tožena stranka je v obravnavani zadevi vložila laično revizijo, kar je v nasprotju z zahtevo iz tretjega in četrtega odstavka 86. člena ZPP.

7. Iz vseh navedenih razlogov je revizijsko sodišče revizijo zaradi pomanjkanja predpostavke obveznega odvetniškega zastopanja kot nedovoljeno zavrglo (377. člen ZPP).

8. Ker navedbe v odgovoru na revizijo niso prispevale ničesar bistvenega za odločitev, tožena stranka glede na določbo prvega odstavka 155. člena ZPP sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.