Jedro

Za rubež, ki ga je izvršitelj razpisal, nato pa ga zaradi upnikovega preklica ni izvedel, izvršitelju pripada nagrada v višini 25% plačila, ki bi mu sicer pripadalo za opravo rubeža po tar. št. 1 pravilnika.

Obračun zamudnih obresti pa je bil potreben zaradi priglasitve nagrade in stroškov v zvezi z rubežem, saj izvršitelju za opravo tega dejanja pripada plačilo glede na vrednost terjatve, pri čemer se upošteva skupna vrednost v sklepu o izvršbi določenega dolžnikovega dolga, obresti in stroškov.

Izrek

1. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da spremenjen v celoti glasi: "Zahtevi upnice za odločitev o obračunu stroškov izvršitelja z dne 06.06.2005 se delno ugodi in se obračun stroškov izvršitelja z dne 31.05.2005 spremeni tako, da se izvršitelju Z. K. priznajo stroški v znesku 17.535,00 SIT."

2. V preostalem delu se pritožba z a v r n e in se v nespremenjenem še izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

3.Upnica je v roku 8 dni izvršitelju dolžna povrniti 400,00 SIT pritožbenih stroškov.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zahtevi upnice za odločitev o obračunu stroškov izvršitelja z dne 06.06.2005 delno ugodilo in obračun z dne 31.05.2005 spremenilo tako, da je izvršitelju Z. K. priznalo stroške v znesku 4.410,00 SIT.

Proti takšnemu sklepu se je iz vseh pritožbenih razlogov (I. odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ) pritožil izvršitelj Z. K. V pritožbi je navedel, da je odločitev prvostopnega sodišča nerazumljiva in v nasprotju z določili ZIZ ter Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (Ur. list RS, št. 18/2003, v nadaljevanju Pravilnik). Neizveden rubež iz razlogov na strani upnika, za katerega mu gre po IV. odstavku tar. št. 1 Pravilnika 25% plačila, je namreč ravno rubež, ki ga je izvršitelj razpisal, nato pa ga zaradi upničinega umika predloga ni izvedel. Navedene podzakonske določbe ni mogoče tolmačiti ožje, kot izhaja iz samega besedila, ki je jasno, sploh pa plačilo za opravljen rubež ne zajema zgolj neposredne oprave rubeža na samem kraju, temveč tudi priprave nanj, za katere pa izvršitelj ob takšni razlagi citiranega določila, kot jo je sprejelo prvostopno sodišče, v primeru neizvedbe rubeža zaradi upnikovega preklica sploh ne bi bil upravičen do plačila (tako tudi Višje sodišče v Celju v sklepu pod opr. št. Cp 1273/2005). Ravno tako je izvršitelj upravičen do plačila za obračun zamudnih obresti, ki ga je opravil že ob samem razpisu rubeža zaradi ugotovitve višine upničine terjatve do dolžnika, kot tudi ob pripravi obračuna za plačilo svojih stroškov, saj je višina izvršiteljeve nagrade odvisna od vrednosti celotne terjatve, ki jo upnica uveljavlja od dolžnice. Izvršitelj pa si je v konkretni zadevi obračunal tudi PTT stroške v znesku 1.134,00 SIT in v obračunu jasno navedel, da gre za takšne stroške. Izvršitelj je bil namreč na podlagi zakonskih in podzakonskih določil s priporočeno poštno pošiljko dolžan o rubežu obvestiti dolžnico, upnici in sodišču pa poslati poročilo o opravljenih izvršilnih dejanjih ter obračun stroškov. Za navedene tri poštne pošiljke je izvršitelj plačal 1.134,00 SIT. Izvršitelj je zato predlagal, da sodišče druge stopnje njegovi pritožbi ugodi, izpodbijani sklep pa ustrezno spremeni.

Pritožba je delno utemeljena.

Prvostopno sodišče je na zahtevo upnice na podlagi II. odstavka 38.c člena ZIZ odločalo o obračunu plačila za delo in stroške izvršitelja. Izvršitelju je priznalo stroške za seznanitev s spisom in vpis v evidenco, materialne stroške v višini 5% od skupne vrednosti izvršiteljeve storitve in 20% DDV, vse skupaj v znesku 4.410,00 SIT, ni pa mu priznalo v dejanski višini priglašenih materialnih stroškov nad 5%, ker niso bili ustrezno specificirani, stroškov za obračun zamudnih obresti, ker je bil opravljen preuranjeno, in stroškov za dne 03.06.2005 razpisan rubež, ker je presodilo, da rubeža, ki ga je izvršitelj sicer razpisal, vendar pa ga po prejemu upničinega preklica rubeža niti ni skušal opraviti, ni mogoče šteti kot neizvedenega rubeža v smislu IV. odstavka tar. št. 1 Pravilnika.

S takšno presojo prvostopnega sodišča pa sodišče druge stopnje ne more soglašati. Neizveden rubež iz razlogov na strani upnika, za katerega gre izvršitelju po IV. odstavku tar. št. 1 Pravilnika 25% plačila, ki bi mu sicer pripadalo za opravo rubeža po tej tarifni številki, je namreč ravno rubež, ki ga je izvršitelj razpisal, nato pa ga zaradi kakršnegakoli upnikovega ravnanja - v konkretnem primeru je to bil njegov preklic - ni izvedel. Drugostopno sodišče je že zavzelo stališče, da navedene podzakonske določbe ni mogoče tolmačiti ožje, kot izhaja iz samega besedila, ki je jasno, sploh pa plačilo za opravljen rubež ne zajema zgolj neposredne oprave rubeža na kraju samem, temveč tudi priprave nanj (razpis rubeža in podobno), za katere pa izvršitelj ob takšni razlagi IV. odstavka tar. št. 1 Pravilnika, kot jo je sprejelo prvostopno sodišče v izpodbijanem sklepu, v primeru neizvedbe rubeža zaradi upnikovega preklica sploh ne bi bil upravičen do plačila.

Prvostopno sodišče je tako zmotno tolmačilo določilo IV. odstavka tar. št. 1 Pravilnika, ko izvršitelju ni priznalo pravilno priglašenih 200 točk za neizveden rubež iz razlogov na strani upnice, zaradi česar je sodišče druge stopnje utemeljeni pritožbi izvršitelja v tem delu ugodilo in izvršitelju priznalo še nadaljnjih 200 točk (10.000,00 SIT).

Izvršitelj v svoji pritožbi pravilno opozarja tudi na napačno uporabo Pravilnika v zvezi s priznanjem stroškov za obračun zamudnih obresti. Obračun, ki je bil opravljen nekaj dni pred predvidenim dnem oprave rubeža, namreč ni bil preuranjen, saj ga mora izvršitelj v skladu z 71. členom Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja zaradi ugotovitve obsega rubeža opraviti v fazi priprav na rubež. Potreben pa je bil tudi zaradi priglasitve nagrade in stroškov v zvezi z rubežem, saj izvršitelju za opravo tega dejanja pripada plačilo glede na vrednost terjatve (tar. št. 1 Pravilnika), pri čemer se upošteva skupna vrednost v sklepu o izvršbi določenega dolžnikovega dolga, zamudnih obresti in stroškov postopka (3. člen Pravilnika). Da je bil obračun zamudnih obresti narejen, pa je razvidno iz poročila izvršitelja o opravljenih izvršilnih dejanjih z dne 01.06.2005 (l. št. 9 spisa), iz katerega izhaja višina celotne upničine terjatve, ki jo poleg glavnice sestavljajo tudi zamudne obresti, zaradi česar mu po 2. alineji tar. št. 16 Pravilnika pripada vseh priglašenih 50 točk (2.500,00 SIT).

Neutemeljeno pa se izvršitelj pritožuje zoper odmero materialnih stroškov v pavšalnem znesku 5% od skupnega plačila za delo izvršitelja. Izvršitelj namreč v svojem obračunu višine priglašenih stroškov poštnih storitev natančneje ni konkretiziral, niti ni izkazal njihove dejanske višine (to sedaj prvič podrobneje pojasnjuje šele v pritožbi, kar je prepozno), zato je odmera materialnih stroškov na podlagi III. odstavka 10. člena Pravilnika pravilna. Znesek materialnih stroškov pa je po spremembi sklepa prvostopnega sodišča (po priznanju dodatnega plačila za opravljeno delo izvršitelja) višji, 5% od priznanih točk za izvršiteljevo delo namreč znaša 16 točk oziroma 800,00 SIT (in ne 175,00 SIT, kot mu jih je priznalo prvostopno sodišče), zato je bilo treba tudi v tem delu izvršiteljevi pritožbi ugoditi in mu priznati še nadaljnjih 625,00 SIT.

Tako se pokaže, da je izvršiteljeva pritožba v pretežnem delu utemeljena. Sodišče druge stopnje ji je delno ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), v preostalem delu pa je obravnavano pritožbo zavrnilo in v nespremenjenem izpodbijanem delu potrdilo sklep prvostopnega sodišča (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Pri tem ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (II. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ).

Ker je izvršitelj uspel s pretežnim delom svoje pritožbe, mu je upnica na podlagi I. odstavka 38. člena ZIZ dolžna povrniti njegove pritožbene stroške. Izvršitelj jih je priglasil v skupnem znesku 26.800,00 SIT in sicer 200 odvetniških točk z 20% DDV za sestavo pritožbe ter materialne stroške poštnine in fotokopij v višini 400,00 SIT. Sodišče druge stopnje mu je kot potrebne priznalo le materialne stroške (III. odstavek 10. člena Pravilnika), neutemeljeno pa so bili priglašeni stroški zastopanja izvršitelja po odvetniku. Izvršitelj je namreč oseba, ki neposredno opravlja dejanja izvršbe in zavarovanja (7. točka 16. člena ZIZ) in uradne dolžnosti v sodnem izvršilnem postopku na podlagi pooblastil, ki so mu poverjena z zakonom, torej opravlja javno službo in pri tem izvršuje pooblastila v skladu z zakonom (280. člen ZIZ). Na podlagi I. odstavka 292. člena ZIZ je upravičen samo do tistega plačila za svoje delo in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom, ki ga določa tarifa, ki jo predpiše minister, pristojen za pravosodje, po predhodnem mnenju zbornice izvršiteljev. Ta tarifa je določena s Pravilnikom, ki v 10. členu med stroški, ki jih je upnica dolžna povrniti izvršitelju in pride v poštev kot pravna podlaga odločitve v konkretnem primeru, zajema zgolj stroške za vpogled v javne registre, za poštne in bančne storitve, takse in fotokopiranje dokumentacije v njihovi dejanski višini ali v pavšalnem znesku 5% od vrednosti skupne storitve (I. v zvezi s III. odstavkom 10. člena Pravilnika) oziroma druge stroške, ki se v skladu z zakoni in pravilnikom, ki ureja službo izvršitelja, štejejo med izvršilne stroške (II. odstavek 10. člena Pravilnika), kamor pa stroški zastopanja izvršitelja - torej izvršilnega organa - po odvetniku ne sodijo. Zaradi navedenega je sodišče druge stopnje od priglašenih pritožbenih stroškov upnici naložilo samo, da izvršitelju povrne 400,00 SIT materialnih stroškov (III. odstavek 10. člena Pravilnika v zvezi z 38. členom ZIZ).