Jedro

Neodplačni pravni posli med gospodarskimi subjekti niso niti običajni, niti racionalni in že iz tega razloga nimajo posebne verodostojnosti.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razveljavilo sklep o izvršbi VL 5730/2008-4 z dne 17.4.2008 in tožbeni zahtevek zavrnilo, tožeči stranki pa naložilo plačilo pravdnih stroškov tožene stranke.

2. Zoper navedena sklepa se je pravočasno pritožila tožeča stranka, in sicer iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagala je spremembo, podrejeno razveljavitev izpodbijane sodbe, priglasila pa je tudi pritožbene stroške.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo z nosilnimi razlogi, da kupna pogodba med pravdnima strankama ni bila sklenjena, ker se stranki nista dogovorili o bistvenih sestavinah te pogodbe. Tožbeni zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve je zavrnilo, ker je na podlagi pričevanja takratnega zakonitega zastopnika tožene stranke ugotovilo, da se oprema, katere plačilo vtožuje tožeča stranka v tem sporu, ne nahaja pri toženi stranki.

6. Višje sodišče pritrjuje utemeljenim pritožbenim opozorilom v zvezi z napačno uporabo materialnega prava. Neodplačni pravni posli med gospodarskimi subjekti niso niti običajni, niti racionalni in že iz tega razloga nimajo posebne verodostojnosti. Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da iz popisov – prevzema osnovnih sredstev iz upravne stavbe Š. z dne 30.5.2007, 4.6.2007 in 24.8.2007 izhaja specifikacija pohištva, ki je bila odpeljana iz upravne stavbe in nato zaračunana z vtoževanim računom, vendar pa napačno zaključuje, da ni mogoče govoriti niti o prodajni pogodbi (435. člen OZ), niti o neupravičeni pridobitvi (190. člen OZ). Sodišče zaključuje, da do sklenitve prodajne pogodbe ni moglo priti, ker tožeča stranka ni dokazala dogovora o predmetu, ki je stvar nakupa, niti cene, pri čemer pa spregleda določbo drugega odstavka 442. člena OZ, po katerem mora kupec - v primeru, da v gospodarski prodajni pogodbi kupnina ni določena in tudi ni v njej dovolj podatkov, na podlagi katerih bi jo bilo mogoče določiti - plačati kupnino, ki jo je prodajalec običajno zaračunaval ob sklenitvi pogodbe; če te ni, pa primerno kupnino.

7. Zaključki sodišča prve stopnje so nepravilni tudi v delu, v katerem zaključuje, da v konkretnem primeru ne gre niti za neupravičeno pridobitev. Za slednjo je značilno, da je iz nekega dejstva eni stranki nastala korist, drugi stranki pa prikrajšanje, izguba; za tak premik koristi iz sfere ene stranke v sfero druge stranke ni pravne podlage ali je le-ta kasneje odpadla. Dejanska podlaga zahtevka po 190. členu OZ je dokazano povečanje premoženja na strani neupravičeno obogatenega in zmanjšanje premoženja na strani neupravičeno prikrajšanega. Sodišče prve stopnje zaključuje, da zahtevek po navedeni pravni podlagi ni utemeljen, ker se oprema ne nahaja pri toženi stranki. To ugotavlja zgolj na podlagi pričevanja takratnega zakonitega zastopnika tožene stranke, ki je izpovedal, da je po številkah osnovnih sredstev ugotovil, da pri njih pohištva tožeče stranke ni. Ob utemeljenih pritožbenih očitkih, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do njegovega pričevanja, in sicer, zakaj je prevzem podpisal in kje naj bi torej bila oprema, za katero je podpisal prevzem, zgolj njegova izjava ne more zadostovati. Nobenega dvoma ni, da je bila oprema odpeljana, prav tako tudi ne, da je J. prevzem potrdil. Nepojasnjeno ostaja, v čem naj bi bil pomen „predaje“ opreme (izraz, ki ga je uporabila tožena stranka ob zavrnitvi računa) in komu naj bi bila oprema predana. Sodišče se ni opredelilo niti do trditev tožeče stranke, da ni šlo za brezplačen prenos pohištva, ki je last tožeče stranke. Kaj takega tožena stranka tudi sicer ni trdila, tega pa ni mogoče zaključiti niti iz pričevanja takratnega zakonitega zastopnika J. Tudi sicer pa bi bilo dejstvo, da se oprema ne nahaja (več) pri toženi stranki, pomembno le v primeru, da bi tožeča stranka s tožbo zahtevala njeno vrnitev.

8. Ob povedanem se torej izkaže, da je zaradi zmotne uporabe materialnega prava ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, s tem pa podan razveljavitveni razlog po 355. členu ZPP. V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje moralo navedeno pomanjkljivost sodbe odpraviti tako, da se bo določno opredelilo glede trditvene podlage obeh pravdnih strank in v zadevi ponovno razsodilo, upoštevajoč zgoraj navedena opozorila.

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. čl. ZPP).