Jedro

Posebnost te zadeve je, da je tožeča stranka sicer izdala zemljiškoknjižno dovolilo (razpolagalni pravni posel), vendar do realizacije prodaje v zemljiški knjigi zaradi od strank neodvisnih razlogov ni prišlo. Ker se lastninsko pravico (tudi po hrvaških predpisih) pridobi šele z vpisom v zemljiško knjigo, so toženci še vedno le „pričakovani“ lastniki. Prodajna pogodba (skupaj z zemljiškoknjižnim dovolilom) zato še vedno učinkuje zgolj med pravdnimi strankami in ne tudi v razmerju do ostalih subjektov. Če je tako, ni nobene razlike med razveljavitvijo učinkov pogodb v razmerju med pravdnima strankama in razveljavitvijo celotnih pogodb. Stališče sodišča prve stopnje, da je tožba nesklepčna, ker bi morala tožeča stranka zahtevati razveljavitev učinkov pogodbe, aneksa in zemljiškoknjižnega dovolila, je na podlagi povedanega napačno.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi v točki II/1 glede primarnega zahtevka (zavrnitev zahtevka na razveljavitev pogodb in zemljiškoknjižnega dovolila v razmerju med pravdnimi strankami), v točkah 1. in 2. podrejenega zahtevka (ničnost pogodb in zemljiškoknjižnega dovolila in izbrisna tožba) in v točki III (glede pravdnih stroškov) ter se v razveljavljenem delu zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Sicer se pritožba zavrne in se v preostalem izpodbijanem, pa ne razveljavljenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo in sklepom je Okrožno sodišče v Novi Gorici v za pritožbo spornem delu zavrnilo zahtevek, da se v razmerju med pravdnimi strankami razveljavi prodajna pogodba z dne 17.7.2012, aneks z dne 19.7.2012, aneks z dne 17.8.2012 in zemljiškoknjižna dovolila, izdana toženim strankam, s katerimi je tožeča stranka kot prodajalec dovolila, da se pri v izreku opisani nepremičnini v k.o. N. (Hrvaška) vknjiži lastninska pravica v korist tožencev in da sodišče odloči, da se ne dovolili vpis lastninske pravice v korist tožencev. Zavrnilo je tudi podrejeni tožbeni zahtevek – izbrisno tožbo z izbrisom vknjižbe v korist tožencev in ponovno vzpostavitvijo prejšnjega stanja v korist tožeče stranke. Iz razlogov izhaja, da do prenosa nepremičnin v zemljiški knjigi še ni prišlo, saj je pristojno zemljiškoknjižno sodišče predlagane vpise zavrnilo. Po mnenju sodišča prve stopnje bi zato morala tožeča stranka zahtevek postaviti v skladu z določbo prvega odstavka 275. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) in zahtevati razveljavitev učinkov pravnih poslov, ne pa razveljavitev samih pravnih poslov. Izpodbijanje nima za posledico neveljavnosti pravnih poslov, temveč le njihovih učinkov v razmerju med pravdnimi strankami.

2. Zoper sodbo se tožeča stranka pritožuje. Zakon, pravna teorija in sodna praksa zavzemajo stališče, da se razveljavljajo razpolagalni posli kot taki, torej v konkretnem primeru zemljiškoknjižna dovolila in ne njihovi učinki. Tožeča stranka je poleg pogodb izpodbijala predvsem razpolagalni posel izdaje zemljiškoknjižnih dovolil in je zato glede tega zahtevek oblikovala pravilno. Ker zemljiškoknjižna dovolila niso bila sestavni del pogodb, bi moralo sodišče točki 1 primarnega zahtevka v celoti ugoditi tako, da bi odločilo, da se razveljavijo učinki prodajne pogodbe, aneksov in na njihovi podlagi izdanih zemljiškoknjižnih dovolil. Taka je tudi že sodna praksa (pravnomočna odločba Okrožnega sodišča v Kopru Pg 474/2013). Napačno je tudi stališče glede zavrnitve drugega dela zahtevka (da se ne dovolijo vpisi). Tudi glede tega se je sodna praksa že opredelila drugače (VSL I Cpg 1478/2012).

3. V odgovoru na pritožbo je tožena stranka pritrdila razlogom sodišča prve stopnje in predlagala zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je zahtevek zavrnilo zaradi nesklepčnosti. Posebnost te zadeve je, da je tožeča stranka sicer izdala zemljiškoknjižno dovolilo (razpolagalni pravni posel), vendar do realizacije prodaje v zemljiški knjigi zaradi od strank neodvisnih razlogov ni prišlo. Ker se lastninsko pravico (tudi po hrvaških predpisih) pridobi šele z vpisom v zemljiško knjigo, so toženci še vedno le „pričakovani“ lastniki. Prodajna pogodba (skupaj z zemljiškoknjižnim dovolilom) zato še vedno učinkuje zgolj med pravdnimi strankami in ne tudi v razmerju do ostalih subjektov. Če je tako, ni nobene razlike med razveljavitvijo učinkov pogodb v razmerju med pravdnima strankama in razveljavitvijo celotnih pogodb. Stališče sodišča prve stopnje, da je tožba nesklepčna, ker bi morala tožeča stranka zahtevati razveljavitev učinkov pogodbe, aneksa in zemljiškoknjižnega dovolila, je na podlagi povedanega napačno. Ker zaradi napačnega materialnopravnega stališča dejanskega stanja sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, je bilo treba pritožbi v delu, v katerem je bil zavrnjen primarni zahtevek na razveljavitev pogodbe, aneksov in zemljiškoknjižnega dovolila, ugoditi in sodbo v tem delu razveljaviti, zadevo pa vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje (zadnji stavek 355. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). V ponovnem sojenju bo moralo sodišče ugotavljati, ali so podane predpostavke za izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika.

6. Pravilno pa je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevek v delu, v katerem je bil zavrnjen zahtevek, da se ne dovoli vknjižba lastninske pravice na tožence. Za odločanje o dovoljenosti vpisa je namreč v predmetni zadevi pristojno hrvaško zemljiškoknjižno sodišče, taka sodba zato niti ne bi bila izvršljiva (1). V tem delu je zato pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

7. Ker je bila v večjem delu razveljavljena odločitev o primarnem tožbenem zahtevku, je bilo treba razveljaviti tudi odločitev o podrejenem tožbenem zahtevku, saj odločanje o podrejenem zahtevku ni dopustno, dokler ni odločeno o primarnem zahtevku. Enako pa velja tudi za določitev o pravdnih stroških, ki je odvisna od končnega uspeha v pravdi.

8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka pa temelji na določbi 165. člena ZPP.

op. št. 1: V zadevi VSL 1478/2012 se pritožbeno sodišče s tem vprašanjem ni posebej ukvarjalo.