Jedro

57. člen ZIZ se v postopku z ugovorom zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ne uporabi, razen v primeru, če dolžnik sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine izpodbija samo v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba (3. odst. 62. člena ZIZ).

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razveljavilo sklep o izvršbi v 2. tč. izreka in sklenilo, da bo o zahtevku in stroških odločalo sodišče v pravdnem postopku. V pravočasni pritožbi je upnik navedel, da je sodišče prve stopnje kršilo 57. člen ZIZ, na podlagi katerega bi moralo upniku poslati izvod ugovora v odgovor. Ker sodišče upniku te možnosti ni dalo, je pri odločanju upoštevalo samo dolžnikove navedbe in ni imelo ustrezne pravne podlage, da odloči o utemeljenosti ugovora. Pritožba ni utemeljena. Ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine je v četrtem poglavju ZIZ urejen posebej v 61. in 62. členu. 1. odst. 61. člena ZIZ sicer napotuje na določbo 53. člena ZIZ, vendar pa je to napotilo treba razumeti tako, da mora biti tudi ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine obrazložen (2. odst. 53. člena ZIZ), ne pa tako, da bi bilo tudi ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine treba poslati upniku v odgovor (a contrario 3. odst. 53. člena v zvezi s 1. odst. 57. člena ZIZ). Posledica obrazloženega (in s tem utemeljenega) ugovora je namreč razveljavitev izdanega sklepa o izvršbi v dovolilnem delu in napotitev na pravdo (po 2. odst. 62. člena ZIZ), kjer bo sodišče (prve stopnje) šele odločilo o utemeljenosti ugovora (oz. o zahtevku). V postopku z ugovorom zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine torej ne velja določba 57. člena ZIZ, razen v primeru, če dolžnik sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine izpodbija samo v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba, ko se postopek nadaljuje kot postopek o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova (3. odst. 62. člena ZIZ). Da bi v konkretnem primeru dolžnik izpodbijal samo dovolilni del sklepa o izvršbi, pa upnik (pritožnik) niti ne zatrjuje. Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna in zakonita. Upniku namreč ni bila odvzeta pravica odgovoriti na ugovor. Vendar pa bo to pravico lahko uveljavil šele v pravdi, ne pa že v izvršbi, saj sodišče (prve stopnje) o zahtevku, ki izvira iz verodostojne listine, in stroških (tj. o utemeljenosti ugovora) ne odloča v izvršilnem, ampak v pravdnem postopku, ki se nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog (2. odst. 62. člena ZIZ). Ker sodišče druge stopnje ob reševanju pritožbe tudi ni našlo nobene bistvene kršitve določb izvršilnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP/99, oba v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep potrdilo (2. tč. 365. člena ZPP/99 v zvezi s 15. členom ZIZ).