Jedro

Zakon o sodiščih določa, izvzemši nujne zadeve, da se šteje čas od 15. julija do 15. avgusta kot čas, ko sodišče ne dela (83. člen). Po četrtem odstavku 112. člena ZPP se izteče rok, če je njegov zadnji dan, ko se pri sodišču ne dela, s pretekom prvega prihodnjega delovnika.

Izrek

Reviziji se ugodi. Sodba sodišča druge stopnje se razveljavi in vrne zadeva temu sodišču v novo sojenje. Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora tožena stranka plačati tožeči 8,157.240,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi in ji povrniti pravdne stroške, prav tako z obrestmi. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke s sklepom delno ugodilo glede zahtevka, ki presega znesek 2,960.256,00 SIT, in v izreku o pravdnih stroških, sodbo v tem obsegu razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ostalem je s sodbo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v nerazveljavljenem delu potrdilo (za prej navedeni znesek). V obrazložitvi svoje odločbe je še ugotovilo, da je toženec prek drugega pooblaščenca vložil še eno pritožbo, vendar prepozno.

Proti tej sodbi je vložila tožena stranka revizijo iz razlogov po 2. in 3. točki prvega odstavka 385. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlagala, naj jo vrhovno sodišče razveljavi in vrne zadevo sodišču druge stopnje v novo sojenje. V reviziji navaja, da je tožena stranka vložila dve pritožbi proti prvostopenjski sodbi, pri čemer je prvo vložil njen prejšnji pooblaščenec odvetnik J.F., drugo pa sedanja pooblaščenca, toda višje sodišče je upoštevalo le prvo, druge pa ne, češ da je prispela po preteku prekluzivnega roka. Vendar je bila pritožba pravočasna, upoštevaje določbe 112. in 113. člena ZPP ter 83. člena zakona o sodiščih (Ur. list RS, št. 19/94 in 45/95 - ZS).

Na vročeno revizijo tožeča stranka ni odgovorila, državni tožilec pa se o njej ni izjavil. Revizija je utemeljena.

Zakon o sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94 in 45/95) določa, izvzemši nujne zadeve, da se šteje čas od 15. julija do 15. avgusta kot čas, ko sodišče ne dela (83. člen). Po četrtem odstavku 112. člena ZPP se izteče rok, če je njegov zadnji dan, ko se pri sodišču ne dela, s pretekom prvega prihodnjega delovnika. Tožena stranka je prejela sodbo sodišča prve stopnje 12.7.1994, kar pomeni, da bi se 15-dnevni pritožbeni rok iztekel 27.7.1994, torej v času, ko sodišče ne dela. Zato je rok iztekel šele na prvi dan po "sodnih počitnicah", to pa je 16.8.1994, takrat pa je tožena stranka vložila še drugo vlogo - pritožbo, o kateri je beseda. Sodišče druge stopnje jo je tako v nasprotju s povedanim neutemeljeno štelo kot prepozno in je vsebinsko ni obravnavalo. Ta druga vloga širše uveljavlja pritožbene razloge, poleg tega pa predlaga nove dokaze, kar vse bi utegnilo privesti do drugačne odločitve pritožbenega sodišča, če bi meritorno obravnavalo obe vlogi kot pritožbo tožene stranke. Iz povedanega izhaja, da gre za bistveno kršitev določb pravdnega postopka relativne narave po prvem odstavku 354. člena ZPP, ki jo je storilo sodišče druge stopnje, kar je revizijski razlog po 2. točki prvega odstavka 385. člena ZPP, ki ga uveljavlja revizija.

Reviziji je bilo zato potrebno ugoditi in drugostopenjsko odločbo v izpodbijanem delu razveljaviti in vrniti zadevo sodišču druge stopnje v novo odločanje (prvi odstavek 394. člena ZPP). Ob tem bo moralo obravnavati pritožbo tožene stranke, podano v obeh vlogah in o stvari na novo odločiti.

Odločitev o revizijskih stroških temelji na tretjem odstavku 166. člena ZPP.