20. 10. 2015

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude družbe LL GROSIST, d. o. o., Ljubljana, na seji 20. oktobra 2015

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega in drugega odstavka 1.a člena v zvezi s 5., 6. in 26. členom, 4.a člena, prvega, tretjega in četrtega odstavka 6.a člena ter prvega, tretjega in četrtega odstavka 10.a člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 23/14 in 50/14) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnica izpodbija v izreku tega sklepa navedene določbe Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (v nadaljevanju ZDIJZ). Zatrjuje njihovo neskladje s 14., 15., 22. in 74. členom Ustave. Navaja, da je v 100-odstotni lasti pravne osebe javnega prava (Javnega zavoda Lekarne Ljubljana) in da naj bi bila zato zavezanka po določbah ZDIJZ ter bi morala razkriti podatke o svojem poslovanju in voditi v zvezi s tem upravne postopke. Zaradi razkritja podatkov o svojih poslih naj bi ji nastajala škoda, razkritje njenih poslovnih partnerjev pa naj bi omogočilo konkuriranje oziroma kratkoročno poslovanje z izgubo z dolgoročnim namenom izriniti poslovnega partnerja s trga ali poslabšati njegov položaj na trgu. Predlaga, naj Ustavno sodišče izpodbijane določbe razveljavi.

2.Ustavno sodišče je pobudo poslalo v odgovor Državnemu zboru, ki pa nanjo ni odgovoril. Vlada je podala mnenje o pobudi in v njem prereka pravni interes pobudnice. Poudarja, da je po ZDIJZ predviden poseben postopek s pritožbo na pooblaščenca za dostop do informacij javnega značaja, ki mu sledi upravni spor. V njem bi lahko pobudnica zatrjevala domnevne protiustavnosti izpodbijane ureditve. Glede izpodbijanih določb 10.a člena ZDIJZ pa Vlada navaja, da pobudnica izkazuje le ekonomski interes, ki za presojo ustavnosti ne zadošča.

3.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Po ustaljeni ustavnosodni presoji mora biti pravni interes neposreden in konkreten, morebitna ugoditev pobudnikovemu predlogu pa mora privesti do izboljšanja njegovega pravnega položaja. V primerih, ko izpodbijani predpis ne učinkuje neposredno, se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS (glej sklep Ustavnega sodišča št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007, Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82).

4.Izpodbijane določbe prvega in drugega odstavka 1.a člena v zvezi s 5., 6. in 26. členom, 4.a člena, prvega, tretjega in četrtega odstavka 6.a člena ZDIJZ ne učinkujejo neposredno. Kot pravilno navaja že Vlada (pa tudi pobudnica priznava, da bo morala voditi upravne postopke), ZDIJZ v prvem odstavku 26.a člena določa posebna postopkovna pravila za postopanje poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, ki določajo smiselno uporabo splošnih postopkovnih pravil ZDIJZ in subsidiarno uporabo pravil splošnega upravnega postopka. V skladu z drugim odstavkom istega člena ZDIJZ mora poslovni subjekt, če ne omogoči dostopa do informacije javnega značaja ali ga omogoči samo delno, s pisnim odgovorom v obliki dopisa obvestiti prosilca o razlogih, zaradi katerih zahtevanih informacij ne more posredovati, opozoriti pa ga mora tudi na pravico do pritožbe na pooblaščenca za dostop do informacij javnega značaja v roku 15 dni od prejema pisnega odgovora. V skladu z 31. členom ZDIJZ je mogoče zoper odločbo pooblaščenca začeti upravni spor skladno z zakonom. Brez da bi pobudnica izčrpala opisana pravna sredstva in v njih uveljavila domnevne protiustavnosti, ji ni mogoče priznati pravnega interesa za presojo ustavnosti navedenih določb ZDIJZ.

5.Kot je bilo pojasnjeno že v 3. točki obrazložitve, mora biti po ustaljeni ustavnosodni presoji pravni interes neposreden in konkreten, morebitna ugoditev pobudnikovemu predlogu pa mora privesti do izboljšanja njegovega pravnega položaja. Za izpodbijane določbe prvega, tretjega in četrtega odstavka 10.a člena ZDIJZ pobudnica ni pojasnila, kako bi razveljavitev teh določb izboljšala njen pravni položaj. Njeno splošno sklicevanje na domnevno škodo, ki naj bi ji nastala, pomeni le njen ekonomski interes, deloma pa njene navedbe pomenijo sklicevanje na (ekonomski) interes tretjih oseb, ki so v pogodbenem razmerju z njo in morda ne želijo biti razkrite oziroma naj bi bile zaradi razkritja podvržene konkurenčnim silam trga. Ne ekonomski interes in ne interes tretjega ne zadoščata za izkaz pravnega interesa za presojo ustavnosti izpodbijanih prvega, tretjega in četrtega odstavka 10.a člena ZDIJZ (prim. odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-212/03 z dne 24. 11. 2005, Uradni list RS, št. 111/05, in OdlUS XIV, 84).

6.Glede na navedeno je Ustavno sodišče pobudo zavrglo.

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: predsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

mag. Miroslav Mozetič Predsednik