Jedro

Po določbi 17. točke 119. člena Podjetniške kolektivne pogodbe predstavlja prihajanje na delo v opitem stanju hujšo kršitev delovnih obveznosti, zaradi katere se skladno z določbo 120. člena PKP lahko poda izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi. Tožnik je huje kršil delovne obveznosti, ker je bil med nočno izmeno v vinjenem stanju. Odpovedni razlog po 2. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR je bil tako podan, zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo zavrnilo zahtevek za ugotovitev, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka dne 23. 9. 2011 podala tožniku, nezakonita; zavrnilo je zahtevek za ugotovitev, da tožniku delovno razmerje pri toženi stranki dne 23. 9. 2011 ni prenehalo in še traja, zaradi česar je dolžna tožnika pozvati nazaj na delo, mu vpisati čas od 23. 9. 2011 do vrnitve nazaj na delo kot delovno dobo v delovno knjižico ter ga prijaviti v zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kot zavrnilo zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške postopka, vse v roku 8 dni, pod izvršbo (I. točka izreka). Poleg tega je odločilo, da tožena stranka sama nosi svoje stroške postopka (II. točka izreka).

Tožnik se je pritožil zoper sodbo (razen v delu odločitve o stroških tožene stranke v II. točki izreka) iz vseh pritožbenih razlogov po določbi prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in spremembe), ki se v skladu z določbo 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in spremembe) uporablja tudi v sporih pred delovnim sodiščem. Navaja, da je sodišče nepopolno ugotovilo dejansko stanje, saj bi moralo izvesti dokaz z zaslišanjem osebnega psihiatra dr. A.A., ki bi pojasnil njegovo psihično stanje, predvsem pa posledice zdravil, ki jih je moral uživati v spornem času. Takrat je bil zaradi bolezni tudi veliko v bolniškem staležu. S strani tožene stranke je bil neenakopravno obravnavan in pred odpovedjo deležen psihičnega maltretiranja. Glede tega je izpodbijana sodba pomanjkljivo obrazložena, zaradi česar se jo ne more preizkusiti. Dne 24. 8. 2011 je prišel na delo, vendar bi ga morala tožena stranka zaradi slabega zdravstvenega stanja napotiti domov. Tožena stranka je od njega izrecno zahtevala, da mora delati ponoči, kar ni bilo pravilno, saj jo je že v nedeljo dne 21. 8. 2011 obvestil, da je nesposoben za delo. Meni, da je preizkus alkoholiziranosti opravila oseba, glede katere ni izkazano, da bi imela ustrezno znanje in sposobnost za uporabo naprave za merjenje alkoholiziranosti. Ne strinja se z vinjenostjo oziroma s količino izmerjenega alkohola, saj je takrat spil le kozarček od 3 do 5 cl žganja, kar ni imelo za posledico nezmožnost za delo. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijano sodbo tako, da njegovim zahtevkom v celoti ugodi oziroma podrejeno, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Prosi tudi za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo v izpodbijanem zavrnilnem delu v mejah pritožbenega izpodbijanja in po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka ter na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP). Po takšnem preizkusu je ugotovilo, da vsebuje izpodbijana sodba pravilne dejanske in pravne razloge. Sodišče prve stopnje je na ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Poleg tega tako v zvezi z izvedenim postopkom kot z izdano sodbo ni storilo nobene bistvene postopkovne kršitve, na katere je opozorila pritožba in na katere je moralo pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti.

Pritožba uveljavlja, da bi moralo sodišče prve stopnje slediti predlogu tožnika in zaslišati njegovega osebnega psihiatra. Ker tega ni storilo, je kršilo določbo 8. člena ZPP, takšna postopkovna opustitev pa vpliva na zakonitost in pravilnost sodbe. Po ugotovitvi pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje navedeni dokazni predlog na zadnjem naroku glavne obravnave utemeljeno zavrnilo. Takšne odločitve sicer v sodbi ni obrazložilo, kar bi bilo pravilno, vendar to ne predstavlja zatrjevane bistvene postopkovne kršitve. Tudi ne vpliva na ugotovljeno dejansko stanje o obstoju tožnikove vinjenosti, saj je sodišče prve stopnje pridobilo mnenje Komisije za fakultetna izvedenska mnenja, po katerem je bil tožnik spornega dne 24. 8. 2011 tako močno alkoholiziran, da so bile že zaradi tega bistveno zmanjšane njegove psihofizične sposobnosti za opravljanje dela. Navedeno tem bolj tudi iz razloga, ker je takrat užival določena zdravila proti depresiji, na delovanje zdravil pa ga je opozoril osebni psihiater.

Po ugotovitvi pritožbenega sodišča je bilo v sporu v odločilnih dejstvih ugotovljeno dejansko stanje, ki se nanaša na utemeljenost odpovednega razloga zaradi kršitev delovnih obveznosti iz določbe druge alineje prvega odstavka 111. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in spremembe), ki je bilo podlaga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Tožena stranka je v sporu dokazala, da je tožnik huje kršil delovne obveznosti, saj je bil med nočno izmeno dne 24. 8. 2011 v vinjenem stanju, kot je bilo to ugotovljeno na podlagi preizkusa z alkotestom, ki je pri tožniku pokazal prisotnost 1,16 mmg alkohola. Po določbi 17. točke 119. člena Podjetniške kolektivne pogodbe (v nadaljevanju PKP), predstavlja prihajanje na delo v opitem stanju, hujšo kršitev delovnih obveznosti, zaradi katere se skladno z določbo 120. člena PKP lahko poda izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi. Tožnik je priznal, da je pred tem užival alkohol, zaradi česar bi moral oceniti, če je v takšnem stanju lahko zanesljivo izvajal delovne zadolžitve.

Po izpovedbi nadrejenega delavca B.B. je imel tožnik na delovnem mestu upravljavca procesa stik z nevarnimi snovmi, kot so kislina, lug, vodikov peroksid in podobno, zaradi česar morajo biti delavci na teh delih trezni, saj lahko pride zaradi nepravilnosti do poškodb. Zato je bil tožnik po ugotovljeni vinjenosti odstranjen in napoten domov. Neutemeljeno se tožnik sklicuje na to, da je bil takrat prisiljen v takšno delo, saj priče tega niso potrdile. Seveda, v kolikor pa je smatral, da zaradi slabega zdravja, predvsem pa v posledici zaužitih zdravil ni bil sposoben delati, bi takrat to odklonil oziroma sporočil nadrejenim, da ga ne bo v nočno izmeno. Poleg tega tožnik skladno s trditvenim bremenom ni izkazal, da je bil kakorkoli neenako obravnavan oziroma diskriminiran zaradi narodnosti, saj je tožena stranka dokazala, da mu je podala izredno odpoved samo iz razloga hujše kršitve delovnih obveznosti, zaradi teže takšne kršitve pa je prišlo do porušenega zaupanja med strankama, da nadaljevanje delovnega razmerja ni bilo več mogoče. Neutemeljena je pritožba, da je bil v konkretnem primeru opravljen preizkus alkoholiziranosti s strani neustrezne naprave in po osebi, ki ni imela strokovne kvalifikacije. Tožena stranka je dokazala, da je opravila pri tožniku preizkus alkoholiziranosti z napravo A. s strani pristojnega delavca varnostnika, ki je za takšno ravnanje imel pridobljeno pooblastilo ter v prisotnosti delavca C.C.. Tožnik se je z zapisnikom o preizkusu alkoholiziranosti strinjal, saj ga je podpisal in na njegovo vsebino ni imel pripomb. Zato kakršnokoli pritožbeno zavzemanje, da tožena stranka pri ugotavljanju tožnikove vinjenosti ni pravilno postopala oziroma, da ni imela utemeljenih razlogov za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ne more biti sprejemljivo.

Zato je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).