Jedro

Aktivno legitimacijo za vložitev tožbe tožniku (sedaj Državnemu odvetništvu RS) torej daje že sam zakon (ZBPP), ki je v odnosu do ZUS-1 lex specialis, zaradi česar ugovora aktivne legitimacije stranke z interesom sodišče ne more sprejeti.

Iz izpodbijane odločbe izhaja le, da organ za BPP ugotavlja, da ''zadeva ni očitno nerazumna oziroma ima prosilec verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno vložiti zahtevo za sodno varstvo v zgoraj navedeni zadevi''. V nadaljevanju organ še razloguje o posledicah morebitnega plačila globe, upoštevajoč materialni položaj stranke z interesom kot prejemnika denarne socialne pomoči. Iz povedanega tako ni jasno, na podlagi katerih dejstev (ki bi morala izhajati že iz prošnje za BPP stranke z interesom, kot tudi utemeljeno opozarja tožnik) je napravljen tak zaključek, nedvomno pa zgoraj povedano za preizkus pravilnosti povedanega zaključka organa za BPP ne zadošča.

Izrek

I.Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Krškem, št. Bpp 587/2024 z dne 7. 8. 2024, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II.Stroškovni zahtevek stranke z interesom se zavrne.

Obrazložitev

1.Organ za BPP je z izpodbijano odločbo ugodil prošnji za BPP, ki jo je vložil A. A. (v tem upravnem sporu stranka z interesom) (1. točka izreka), dodelil upravičencu izredno brezplačno pravno pomoč od 19. 7. 2024 dalje za: sestavo in vložitev zahteve za sodno varstvo zoper plačilni nalog Policijske postaje Krško, št. 5010102349720 z dne 14. 7. 2024 (PN), in za pravno svetovanje ter zastopanje v morebitnem nadaljnjem postopku po vložitvi zahteve za sodno varstvo pred pristojnim sodiščem na prvi stopnji (2. točka izreka), ter za izvajanje pravne pomoči določil B. B., odvetnika v ... (3. točka izreka).

2.V obrazložitvi je navedel, da je prejel prošnjo stranke z interesom za BPP. Ugotovil je, da je stranka z interesom upravičen do denarne socialne pomoči po odločbi CSD Posavje, št. 1231-3071/2024-31852/2 z dne 15. 4. 2024, za obdobje od 1. 5. 2024 do 31. 8. 2024. Glede na to je stranka z interesom upravičen do izredne BPP po prvem odstavku 12. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP). Organ za BPP je tudi ugotovil, da želi stranka z interesom BPP za sestavo in vložitev zahteve za sodno varstvo zoper PN in zastopanje pred sodiščem prve stopnje. PN je bil izdan zaradi storitve prekrškov po sedmem odstavku 49. člena Zakona o motornih vozilih (ZMV-1) (globa v višini 500 EUR) in prekrška po prvi alineji osmega odstavka 74. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) (globa v znesku 120 EUR), pri čemer mu je bila izrečena enota globa v znesku 620 EUR. Stranka z interesom se s prejetim PN ne strinja, zato želi vložiti zahtevo za sodno varstvo. Glede na navedeno zadeva ni očitno nerazumna oziroma ima stranka z interesom verjetne izglede na uspeh, tako, da je razumno vložiti zahtevo za sodno varstvo v tej zadevi. Hkrati je zadeva pomembna za osebni in socialno-ekonomski položaj stranke z interesom in je zanj življenjskega pomena, saj je prejemnik denarne socialne pomoči. Odločitev glede globe nedvomno vpliva na njegov materialni položaj. Ker tudi nima pravnega znanja, je pomembno, da ga v postopku zastopa odvetnik. V nadaljevanju je utemeljil še preostalo točko izreka.

3.Tožnik je vložil tožbo iz razlogov bistvene kršitve pravil postopka, zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava. Za presojo vsebinskih pogojev glede prekrškovnih postopkov so se v upravno sodni praksi zaradi primerljivosti uveljavila stališča, ki so se oblikovala v sodni praksi Vrhovnega sodišča RS v zvezi z kazenskimi zadevami. Upoštevaje to sodno prakso je v kazenskih postopkih pravica obdolženca do BPP varovana tudi v povezavi s pravico do obrambe s pomočjo zagovornika po 29. členu Ustave RS ter s pravico do poštenega sojenja po 6. členu Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (EKČP). Glede vprašanja, kdaj brezplačno zastopanje po zagovorniku v kazenskem postopku zahtevajo interesi pravičnosti zaradi varovanja te človekove pravice, ustaljena praksa Evropskega sodišča za človekove pravice poudarja, da je treba ob ugotovitvi, da obdolženec nima sredstev, uporabiti dva kriterija: (a) resnost kršitve in težo zagrožene kazni ter (b) kompleksnost obravnavane zadeve. Ta stališča je treba v prekrškovnih postopkih uporabiti smiselno. Stranka z interesom v prošnji ni navedel kakršnega koli razloga, zakaj bi glede na naravo konkretnega postopka potreboval odvetniško pomoč, oziroma ni navedel konkretnih razlogov in okoliščin, ki bi utemeljevali smotrnost vložitve zahteve za sodno varstvo. Niti teža dejanja in zagrožena kazen (plačilo globe), niti kompleksnost zadeve in osebne okoliščine prosilca ne kažejo, da bi bilo za uresničevanje pravice do sodnega varstva v prekrškovnem postopku prosilcu potrebno in pravično dodeliti BPP. V primeru, če storilec globe ne more plačati, lahko najpozneje do izteka plačilnega roka predlaga, da se plačilo nadomesti z delom v splošno korist oziroma lahko zaprosi za obročno plačilo globe. Dejansko in pravno stanje zadeve je tudi enostavno: prosilec je kršil predpise o prevozu oseb in tehnični brezhibnosti vozila. Prosilec je tudi specialni povratnik. Upoštevati je treba tudi javni interes. Zanemarljivo pa tudi ni dejstvo, da prosilec dosedaj še nobene globe ni prostovoljno poravnal, v plačilo naložene globe so tudi neizterljive, saj so socialni prejemki, ki jih prejema, izvzeti iz izvršbe. Storilčev položaj varujejo tudi splošna načela rednega prekrškovnega postopka. Predlagal je, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo spremeni tako, da zahtevek prosilca zavrne kot neutemeljen.

4.Toženka na tožbo ni odgovorila, poslala je upravne spise.

5.Na tožbo je odgovoril stranka z interesom A. A. po svojem pooblaščencu. Uvodoma je ugovarjal aktivni legitimaciji Državnega odvetništva za sprožitev upravnega spora, saj tožnik nima statusa stranke po Zakonu o upravnem sporu (ZUS-1, 1. člen, 17. člen). Procesna dejanja po ZSV se že opravljajo, kar pomeni, da bi odprava odločbe za nazaj bila v neposredno škodo upravičencu in izvajalcu BPP, nezakonito bi se poseglo v pridobljene pravice in pravno varnost. Upravičenec je po svojem pooblaščencu vložil v roku zahtevo za sodno varstvo iz razloga nezakonitega policijskega postopka, saj upravičenec očitanih kršitev ni storil. Globa je bila upravičencu izrečena, ker je Rom. Upravičenec prekrškov ni storil, kazni ne more plačati, kar pomeni, da mu grozi zapor. Logika tožnika bi pomenila, da je upravičenost do BPP odvisna od tega, ali bo stranka v postopku uspela ali ne. Tožnik je pristranski in očitno nastrojen do upravičenca kot pripadnika romske skupnosti. Če prošnji za BPP ne bi bilo ugodeno, bi to pomenilo kršitev 14. člena Ustave RS. Upravičenec kot Rom brez osnovne izobrazbe potrebuje pomoč zagovornika. Zato zadeva ni nerazumna. Če upravičenec ne bi bil Rom, tožnik tožbe ne bi vložil. Predlagal je, da sodišče tožbo zavrže oziroma zavrne, tožniku pa naloži povrnitev stroškov postopka.

Odločitev sodišča

O aktivni legitimaciji tožnika

6.Stranka z interesom A. A. ugovarja aktivni legitimaciji tožnika s sklicevanjem na 1. in 17. člen ZUS-1.

7.Četrti odstavek 34. člena ZBPP določa, da zoper odločbe oziroma sklepe pristojnega organa za BPP ni pritožbe, mogoč pa je upravni spor. Tožbo v upravnem sporu lahko vloži tudi državni pravobranilec. Zadeve v upravnem sporu po tem zakonu se obravnavajo kot nujne.

8.Aktivno legitimacijo za vložitev tožbe tožniku (sedaj Državnemu odvetništvu RS1) torej daje že sam zakon (ZBPP), ki je v odnosu do ZUS-1 lex specialis, zaradi česar ugovora aktivne legitimacije stranke z interesom sodišče ne more sprejeti.

9.Tožba je pravočasna (28. člen ZUS-1), izpolnjene so tudi ostale procesne predpostavke za vsebinsko obravnavo te tožbe.

K I. točki izreka:

10.Tožba je utemeljena.

11.Tožnik v tem primeru izpodbija odločitev organa za BPP o ugoditvi prošnje stranke z interesom A. A. za dodelitev BPP od 10. 7. 2024 dalje za sestavo in vložitev ZSV zoper PN, št. 5010102349720 z dne 1.4 7. 2024, in za pravno svetovanje ter zastopanje pred pristojnim sodiščem na prvi stopnji in določitev B. B., odvetnika v ..., za izvajanje pravne pomoči.

12.Organ je svojo odločitev utemeljil na podlagi prvega odstavka 24. člena ZBPP.

13.Po prvem odstavku 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh […]. Po tretjem odstavku istega člena se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari […] in če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago […].

14.Navedena zakonska ureditev torej organu za BPP nalaga, da v primerih, kjer je očitno, da prosilec glede na stanje stvari nima možnosti za uspeh, prošnjo za odobritev BPP zavrne. V obširni in ustaljeni upravnosodni praksi gre pri tem predvsem za zadeve, v katerih obstaja formalna ovira za začetek ali nadaljevanje postopka. Vendar pa je glede na izrecno besedilo tretjega odstavka 24. člena ZBPP doseg navedene zakonske določbe brez dvoma večji in organu za BPP nalaga, da vsaj v omejenem obsegu opravi tudi vsebinski preizkus zadeve.

15.Obseg oziroma meje tega preizkusa je zakonodajalec opredelil s pravnim standardom očitne nerazumnosti (prva alineja prvega odstavka 24. člena ZBPP), ki se po nadaljnjem zakonskem besedilu nanaša na verjetnost prosilčevega uspeha v postopku. Ta pravni standard mora pristojni organ v vsaki zadevi posebej napolniti (obrazložiti razloge za njegovo uporabo) na podlagi kriterijev, določenih v tretjem odstavku 24. člena ZBPP, ki pa so brez izjeme ponovno vezani na pojem "očitnosti". S tem je po presoji sodišča zakonodajalec jasno določil meje oziroma obseg preizkusa zadeve, ki ga mora opraviti organ za BPP.

16.Po presoji sodišča organ za BPP v tem primeru tega preizkusa ni opravil, kot to utemeljeno očita tudi tožnik.

17.Iz izpodbijane odločbe namreč (po povzetku, v zvezi s čim je stranka z interesom vložil prošnjo za BPP, da se stranka z interesom s PN ne strinja in želi vložiti ZSV, za kar potrebuje strokovno pomoč odvetnika - str.2 izpodbijane odločbe) izhaja le, da organ za BPP ugotavlja, da ''zadeva ni očitno nerazumna oziroma ima prosilec verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno vložiti zahtevo za sodno varstvo v zgoraj navedeni zadevi''. V nadaljevanju organ še razloguje o posledicah morebitnega plačila globe, upoštevajoč materialni položaj stranke z interesom kot prejemnika denarne socialne pomoči.

18.Iz povedanega tako ni jasno, na podlagi katerih dejstev (ki bi morala izhajati že iz prošnje za BPP stranke z interesom, kot tudi utemeljeno opozarja tožnik) je napravljen tak zaključek, nedvomno pa zgoraj povedano za preizkus pravilnosti povedanega zaključka organa za BPP ne zadošča.

19.Po 214. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (ZPP), ki se po ZBPP uporablja (drugi odstavek 34. člena2), obrazložitev odločbe namreč obsega: 1.razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih; 2. ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto; 3. razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov; 4. navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba; 5. razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, in 6. razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank.

20.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe tako ne izhajajo razlogi, odločilni za presojo posameznih dokazov, ter razlogi, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo. Navedeno pomeni, da je izpodbijana odločba obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka, saj je ni mogoče preizkusiti, kar terja njeno odpravo že iz tega razloga (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).

21.Glede na povedano je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo. V skladu s četrtim in petim odstavkom istega člena sodišče v takem primeru vrne zadevo organu, ki je upravni akt izdal, v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo moral organ za BPP upoštevati stališča sodišča, ki se tičejo postopka, in o zadevi ponovno odločiti.

22.Sodišče se ni spuščalo v presojo ostalih tožbenih ugovorov, saj je bilo že zgoraj navedeno zadosten razlog za odpravo, se bo moral pa do njih opredeliti upravni organ, ko bo ponovno odločal o zadevi.

23.Sodišče v zadevi ni odločilo na podlagi glavne obravnave, saj relevantno dejansko stanje v zadevi ni bilo sporno (da je stranka z interesom vložil prošnjo za BPP za sestavo in vložitev ZSV zoper PN ter zastopanje v morebitnem nadaljnjem postopku po vložitvi zahteve za sodno varstvo pred pristojnim sodiščem na prvi stopnji, ki ji je organ za BPP v celoti ugodil) (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).

24.Sodišče ni sledilo predlogu tožnika in odločilo v sporu polne jurisdikcije (65. člen ZUS-1 3), saj stanje spisa (neobrazloženost odločitve) ni dalo podlage za takšno odločitev.

K II. točki izreka:

25.Odločitev o zavrnitvi stroškovnega zahtevka stranke z interesom temelji na prvem odstavku 154. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. Stranka z interesom je predlagala sodišču, da tožbo zavrne, vendar s tem predlogom ni uspela. Glede na povedano je sodišče, upoštevajoč načelo uspeha, njen stroškovni zahtevek zavrnilo.

-------------------------------

1Zakon o državnem pravobranilstvu je prenehal veljati z uveljavitvijo Zakona o državnem odvetništvu (Uradni list RS, št. 23/17).

2Če ta zakon ne določa drugače, postopa pristojni organ za BPP po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek.

3Sodišče sme upravni akt odpraviti in s sodbo odločiti o stvari, če narava stvari to dopušča in če dajejo podatki postopka za to zanesljivo podlago […] (prvi odstavek 65. člena ZUS-).

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 24, 34, 34/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.