Jedro

Pravica do dodelitve BPP ni absolutna, ampak se lahko dodeli zgolj v primerih ter pod pogoji in merili, ki jih določa ZBPP (prvi odstavek 2. člena ZBPP). ZBPP v peti alineji 8. člena izrecno omejuje vlaganje prošenj za dodelitev BPP v upravnih sporih zaradi dodelitve BPP.

S tem se preprečuje veriženje prošenj za dodelitev BPP.

V takih primerih se finančni položaj prosilca oziroma izpolnjenost ostalih pogojev za dodelitev BPP ne presoja, pač pa se že na podlagi 8. člena ZBPP zavrne prošnjo za dodelitev BPP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Služba za brezplačno pravno pomoč Upravnega sodišča (v nadaljevanju Organ za BPP) je z izpodbijano odločbo zavrnila tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev tožbe zoper odločbo Upravnega sodišča št. Bpp 147/2023-6 z dne 8. 9. 2023. 2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je Organ BPP z odločbo št. Bpp 147/2023-6 z dne 8. 9. 2023 zavrnil tožničino prošnjo za dodelitev BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev tožbe zoper sklep Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 218/2023 z dne 10. 8. 2023. Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) v peti alineji 8. člena določa, da se BPP po tem zakonu ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve BPP. Na ta način je zakonodajalec želel preprečiti t.i. veriženje prošenj, do česar prihaja v praksi, ko prosilec želi zoper odločbo, s katero je bila njegova prošnja za dodelitev BPP zavrnjena, sprožiti upravni spor, hkrati pa prosi za dodelitev BPP za sestavo tožbe v tem upravnem sporu. To ne velja le za vložitev tožbe in zastopanje v upravnem sporu zaradi dodelitve BPP, temveč tudi za vložitev pravnih sredstev v takem upravnem sporu. Gre torej za enega od taksativno naštetih primerov, v katerih se BPP ne dodeli. V tem primeru se ne presoja izpolnjevanja pogojev za dodelitev BPP, ki so določeni v II. in III. poglavju ZBPP, temveč se na podlagi 8. člena ZBPP prošnja zavrne.

3. Tožnica v tožbi predlaga sodišču, da odpravi nedopustno in nepotrebno odločbo, ki je predmet upravnega spora in prekine nedopustno prakso toženke. Sodišču predlaga, da v celoti upošteva njene tožbene razloge. Z izpodbijanim aktom ji je bila nedopustno omejena pravica do učinkovitega pravnega sredstva in do pritožbe, ki jo zagotavlja 25. člen Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanje URS), izhajajoč iz načela zakonitosti (2. člen URS) in načela enakega varstva pravic (22. člen URS). Posledično ji je bila nedopustno omejena pravica do zdravstvene in socialne varnosti, pravica do zasebne lastnine in posledično nedopustno omejena pravica do povračila naklepno povzročene velike materialne in nematerialne škode s strani toženke. Tožnica trdi, da je pravočasno vložila vlogo za dodelitev BPP za vložitev upravnega spora po pravnem strokovnjaku, vendar ni prejela nobenega odgovora. Toženka je namreč uporabila "molk organa", kar je nedopustno v pravni državi. Trdi, da se od samega začetka nahaja v podrejenem položaju, saj toženka krši 3. točko 31. člena ZBPP, po katerem ji je dolžna pomagati pri sestavi prošnje za dodelitev BPP. Toženka ji nedopustno omejuje pravico do učinkovitega sredstva in je popolnoma odvisna od pomoči znancev in prijateljev. Izpodbijani akt je izdan v nasprotju z 31. členom ZBPP ter 7., 8., in 9. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) oziroma primerljivimi členi Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS). Toženka zlonamerno zlorablja določbe 8. člena ZBPP, saj nedopustno ugotavlja, da ji BPP sploh ni mogoče dodeliti, kar je v nasprotju z več določbami URS in Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (v nadaljevanju EKČP).

4. Toženka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču posredovala upravne spise.

5. Tožba ni utemeljena.

6. V obravnavani zadevi sodišče presoja pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe, izdane na podlagi pete alineje 8. člena ZBPP.

7. Na podlagi pete alineje 8. člena ZBPP se BPP po tem zakonu ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve BPP. Tožnica v konkretnem primeru prosi za dodelitev BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev tožbe v upravnem sporu zoper odločbo Organa za BPP glede dodelitve BPP. Tej ugotovitvi tožnica v tožbi ne nasprotuje, zato je bila po presoji sodišča podana zakonska podlaga za zavrnitev njene prošnje.

8. Tožnica zmotno meni, da bi ji glede na določbe URS in EKČP morala biti dodeljena BPP. Pravica do dodelitve BPP namreč ni absolutna, ampak se lahko dodeli zgolj v primerih ter pod pogoji in merili, ki jih določa ZBPP (prvi odstavek 2. člena ZBPP). ZBPP v peti alineji 8. člena izrecno omejuje vlaganje prošenj za dodelitev BPP v upravnih sporih zaradi dodelitve BPP.1 Kot v obrazložitvi izpodbijane odločbe pravilno pojasnjuje že Organ za BPP, se s tem preprečuje veriženje prošenj za dodelitev BPP. Organ za BPP tudi pravilno navaja, da se v takih primerih finančni položaj prosilca oziroma izpolnjenost ostalih pogojev za dodelitev BPP ne presoja, pač pa se že na podlagi 8. člena ZBPP zavrne prošnjo za dodelitev BPP. Zato sta neutemeljena tožbena ugovora kršitve pravice do pritožbe oziroma učinkovitega pravnega sredstva ter nepopolno in napačno ugotovljenega dejanskega stanja.

9. Glede tožbenega očitka, da ji Republika Slovenija omejuje ustavno pravico do pritožbe, sodišče pojasnjuje, da je Ustavno sodišče v odločbi U-I-125/10 z dne 31. 5. 2012 med drugim presodilo, da četrti odstavek 34. člena ZBPP, ki določa, da zoper odločbe in sklepe organa za BPP ni pritožbe, mogoč pa je upravni spor, ni v neskladju z Ustavo.2 Tožnica zgolj pavšalno navaja, da toženka ne uporablja določil 31. člena ZBPP, ki urejajo strokovno službo za BPP, in da so izdani akti v nasprotju s temeljnimi načeli ZUP in primerljivimi členi ZS, zato se do teh ugovorov in drugih pavšalnih navedb glede kršitve pravic (pravice do zdravstvene in socialne varnosti, pravice do zasebne lastnine in pravice do povračila naklepno povzročene velike materialne in nematerialne škode), sodišče ne more opredeliti. Očitno neutemeljen pa je tudi tožbeni ugovor v zvezi z molkom organa, saj je toženka o tožničini prošnji odločila prav z izpodbijano odločbo.

10. Po povedanem je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ker je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in zakonit, tožba pa je neutemeljena.

11. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1, ker pravno relevantna dejstva, na katerih temelji izpodbijana odločba, med strankama niso sporna.

12. O tožničini prošnji za oprostitev plačila sodne takse sodišče ni odločalo, ker so zadeve BPP oproščene plačila sodne takse na podlagi šestega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1).

1 Enako v sodbah Upravnega sodišča I U 1998/2018-5 z dne 18. 10. 2018 in I U 709/2020-7 z dne 8. 7. 2020. 2 Ker se z odločanjem o BPP zagotavlja človekova pravica do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave, mora biti zoper odločbe o zavrnitvi prošnje za dodelitev BPP v skladu s 25. členom Ustave zagotovljeno pravno sredstvo. Katero je to pravno sredstvo, je stvar proste presoje zakonodajalca.