Jedro

Sodišče druge stopnje prav tako ugotavlja, da se postavlja dvom glede dolžničinega interesa za nižjo ocenjeno vrednost nepremičnine, saj ta tudi pomeni nižjo pričakovano kupnino in s tem manjši obseg poplačila dolga.

Izrek

I. Pritožba dolžnika se zavrže. II. Pritožba hipotekarne dolžnice se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Upnik nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo tržno vrednost 1/10 solastne nepremičnine parc. št. 5307/1, k.o. ... v višini 14.631,73 EUR.

2. Zoper takšno odločitev sodišča prve stopnje se po pooblaščencu pravočasno pritožujeta dolžnik in hipotekarna dolžnica iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Izražata nasprotovanje cenitvam cenilca kmetijske stroke in cenilca gradbene stroke, saj je ocenjena tržna vrednost nepremičnine previsoka, sodišče pa je takšno vrednost kljub podanemu ugovoru (pravilno: pripombam) upoštevalo. Navajata, da bi sodišče moralo v postopek pritegniti drugega cenilca. Predlagata, da sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. Stroškov pritožbe ne priglašata.

3. Upnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Sklicuje se na ugotovitve Višjega sodišča v Mariboru v sklepu opr. št. I Ip 284/2019 z dne 12. 6. 2019. Pojasnjuje, da vse pritožbene navedbe dolžnikov predstavljajo nedopustno pritožbeno novoto, saj dolžnika dejstev, ki jih navajata v predmetni pritožbi, v pripombah zoper cenilni poročili nista navajala kljub temu, da bi jih morala, prav tako pa v pritožbi nista navedla, zakaj tega nista mogla pravočasno storiti. Dolžnika bi v skladu z navedenim smela v svoji pritožbi grajati le morebitno nepravilno odločitev sodišča, ne pa tudi domnevnih nepravilnost cenilnih poročil izvedencev v zvezi s katerima sta se že imela priložnost izjasniti. Uveljavlja, da so očitki dolžnikov pavšalni in nekonkretizirani, namen, ki ga dolžnika zasledujeta z vlaganjem pravnih sredstev pa je zgolj in samo zavlačevanje postopka. To potrjuje tudi dejstvo, da dolžnika v pritožbi navajata, da je cenilec gradbene stroke ocenil previsoko tržno vrednost. V predmeti zadevi je tako vprašljiv tudi obstoj pravne koristi dolžnikov za vložitev pritožbe, saj bi slednja kot lastnikoma ocenjene nepremičnine morala ustrezati čim višja ocena vrednosti nepremičnine. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba dolžnika ni dovoljena, pritožba hipotekarne dolžnice pa ni utemeljena.

**K pritožbi dolžnika:**

5. Za vsako zahtevo stranke, da o njej odloča sodišče, velja, da mora izkazati pravovarstveni interes. Ta procesni pogoj mora biti torej izpolnjen tudi pri pritožbi. Pritožnik mora imeti za pritožbo pravni interes, sicer njegova pritožba ni dovoljena (četrti odstavek 343. člena ZPP). Ta njegov interes mora obstajati tako ob vložitvi pritožbe, v celotnem pritožbenem postopku, kot tudi v času, ko o pritožbi odloča drugostopenjsko sodišče. 6. Ob obravnavanju pritožbe sodišče druge stopnje ugotavlja, da dolžnik nima pravnega interesa za vložitev pritožbe, saj je sodišče prve stopnje ustavilo izvršbo na nepremičnino v lasti dolžnika do ½ od celote, in sicer parc. 5307/1 k.o. ...,1 zaradi neuspešne druge javne dražbe. V teku je tako zgolj še izvršba na delež 1/10 od celote, v lasti hipotekarne dolžnice.

7. Ker dolžnik torej nima pravnega interesa za pritožbo, je njegova pritožba nedovoljena ter jo je sodišče druge stopnje v skladu s 1. točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zavrglo.

**K pritožbi hipotekarne dolžnice:**

8. Sodišče ugotovi vrednost nepremičnine s sklepom (prvi odstavek 179. člena ZIZ), in sicer na podlagi cenitve sodnih cenilcev po tržni ceni na dan cenitve (drugi odstavek 178. člena ZIZ).

9. Kot izhaja iz razlogov izpodbijanega sklepa, je sodišče prve stopnje svojo odločitev o tržni vrednosti 1/10 solastne nepremičnine parc. št. 5307/1 k.o. ... izračunalo na podlagi vrednosti nepremičnine kot sta jo ugotovila sodna cenilca gradbene stroke A. A. in kmetijske stroke B. B. v cenilnih poročilih z dne 17. 1. 20182 oziroma 27. 12. 20173 (točka 5 obrazložitve). Kot je razvidno iz podatkov spisa, je sodišče prve stopnje ob smiselni uporabi 253. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ cenilni poročili pred izdajo sklepa poslalo strankam v odgovor in jih upoštevaje prvi odstavek 29. člena ZIZ tudi pozvalo, da se o njih v roku izjasnijo. Hipotekarna dolžnica cenilnega poročila ni vsebinsko grajala. V odgovoru na cenilni poročili je očitala le preuranjenost izdelave zaradi vložene tožbe na nedopustnost izvršbe in predlaganega odloga izvršbe. Ker hipotekarna dolžnica ni ugovarjala ugotovljeni vrednosti je sodišče prve stopnje kot podlago izpodbijane odločitve upravičeno sprejelo cenitev sodnih cenilcev in izračunalo vrednost nepremičnine do 1/10 od celote.

10. Ob takem dejanskem stanju je šteti navedbe hipotekarne dolžnice v pritožbi, s katerimi ugovarja vrednosti do 1/10 lastne nepremičnine, kot nova dejstva, ki so glede na določbo prvega odstavka 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ neupoštevna. Hipotekarna dolžnica namreč navedb o previsoko ocenjeni tržni vrednosti ni podala v pripombah na cenitev, prav tako pa v pritožbi ni z ničemer izkazala, da tega brez svoje krivde ni mogla storiti v postopku na prvi stopnji.

11. Ne glede na neupoštevnost pritožbenih navedb, so pavšalni pritožbeni očitki o previsoki tržni vrednosti nepremičnine tudi neutemeljeni, saj pritožba ne konkretizira, zakaj je izpodbijani sklep nepravilen in nezakonit. Sodišče druge stopnje prav tako ugotavlja, da se postavlja dvom glede dolžničinega interesa za nižjo ocenjeno vrednost nepremičnine, saj ta tudi pomeni nižjo pričakovano kupnino in s tem manjši obseg poplačila dolga.

12. Glede pritožbenega zavzemanja za postavitev drugega cenilca, je pojasniti, da ima hipotekarna dolžnica na podlagi četrtega odstavka 178. člena ZIZ v tem postopku možnost najpozneje v 20 dneh pred prodajnim narokom podati predlog, da sodišče z odredbo ponovno ugotovi vrednost nepremičnine, če s predložitvijo mnenja sodnega cenilca o tržni vrednosti nepremičnin izkaže za verjetno, da se je vrednost nepremičnin od prejšnje ugotovitve vrednosti do dneva prodaje precej spremenila.

13. Iz navedenega razloga pritožba ni utemeljena. Ker niso podane kršitve, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

14. O pritožbenih stroških dolžnikov ni bila sprejeta odločitev, ker le-teh nista priglasila (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Upnik krije sam svoje stroške odgovora na pritožbo. Glede na vsebino pritožbe in vsebino odgovora na pritožbo s slednjim namreč ni v bistvenem prispeval k sprejeti odločitvi pritožbenega sodišča, zato teh stroškov ni šteti za potrebne v smislu določbe 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, kot izhaja iz točke III izreka tega sklepa.

1 S sklepom I 203/2017 z dne 1. 7. 2020, ki je postal pravnomočen dne 11. 9. 2020. 2 Iz cenitve cenilca gradbene stroke A. A. izhaja, da znaša tržna vrednost do celote lastnih nepremičnin, in sicer vinske kleti 121.800,00 EUR. 3 Iz cenitve cenilca kmetijske stroke B. B. izhaja, da znaša tržna vrednost do celote lastnih nepremičnin, in sicer vinograda 25.807,67 EUR oziroma da znaša tržna vrednost 1/2-ice slednjih nepremičnin 12.258,64 EUR.