Jedro

Ker je v pobot uveljavljana terjatev tožene stranke zapadla pred terjatvijo tožeče stranke, je tožnikova terjatev s pobotom ugasnila v celoti, vključno z zakonitimi zamudnimi obrestmi, s trenutkom, ko so se stekli pogoji pa pobot, to pa je bilo ob zapadlosti tožnikove terjatve, ki je nesporno zapadla dne 28.12.1995.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se zavrne zahtevek tožeče stranke za plačilo zakonitih zamudnih obresti od zneska 126.544,00 SIT od dne 28.12.1995 dalje do plačila.

Tožnik mora tožencu povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 59.450,00 SIT.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo med drugim ugotovilo, da obstoji terjatev tožene stranke proti tožeči v višini 126.544,00 SIT z dne 16.11.1995 (2. točka izreka) ter da se terjatev tožeče stranke v enakem znesku z dne 28.12.1995 pobota z zgoraj navedeno terjatvijo tožene stranke (3. točka izreka). Nadalje je odločilo, da mora tožena stranka plačati tožeči zakonite zamudne obresti od zneska 126.544,00 SIT od dne 28.12.1995 dalje do plačila ter stroške izvršilnega postopka (4. točka izreka).

Tožena stranka se je pravočasno pritožila zoper odločitev o obrestih v četrti točki sodbe in navedla, da je njena v pobot ugovarjana terjatev zapadla pred terjatvijo tožeče stranke. Tako so se ob zapadlosti poznejše terjatve, to je terjatve tožeče stranke, stekli pogoji za pobot, zato sta takrat obe terjatvi ugasnili skupaj z vsemi stranskimi terjatvami in tožeča ni upravičena do zakonitih zamudnih obresti. Priglaša stroške pritožbe.

Pritožba je utemeljena.

Pobot je eden od načinov prenehanja obveznosti, zato s pobotom prenehata obe nasproti si stoječi terjatvi vključno z vsemi akcesornimi pravicami, to je tudi z obrestmi, ki so se natekle do nastanka pogojev za pobot (prim. 336. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR). V drugem odstavku 337. čl. ZOR je določeno, da se po izjavi o pobotu šteje, da je pobot nastal takrat, ko so se stekli pogoji zanj. Iz tožnikove mandatne tožbe je razvidno, da je njegova terjatev zapadla v plačilo dne 28.12.1995, čemur tožena stranka ni nasprotovala. Iz predloga tožene stranke v pobotnem ugovoru (list. št. 19) izhaja, da je v pobot ugovarjana terjatev tožene stranke iz naslova posredniške provizije zapadla dne 16.11.1995, čemur tožeča ni oporekala. Enako izhaja tudi iz druge točke izreka izpodbijane sodbe, medtem ko v obravnavani pritožbi toženec navaja, da je njegova terjatev zapadla dne 21.12.1995, kar ni v nasprotju s podatki v spisu. Ker iz zgoraj povedanega izhaja, da je v pobot uveljavljana terjatev tožene stranke zapadla pred terjatvijo tožeče stranke (pri čemer niti ni pomembno, ali dne 16.11.1995 ali dne 21.12.1995), pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožnikova terjatev s pobotom ugasnila v celoti, vključno z zakonitimi zamudnimi obrestmi, s trenutkom, ko so se stekli pogoji pa pobot, to pa je bilo ob zapadlosti tožnikove terjatve, ki je nesporno zapadla dne 28.12.1995. Ker je glede na povedano odločitev sodišča prve stopnje o obrestnem zahtevku tožnika materialno pravno napačna, pritožba toženca pa utemeljena, je sodišče druge stopnje na podlagi 4. točke 373. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) toženčevi pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo, kot izhaja iz izreka sodbe.

Ker je bila toženčeva pritožba v celoti utemeljena, je pritožbeno sodišče na podlagi 2. odst. 166. čl. ZPP v zvezi s 1. odst. 154. čl. ZPP odločilo, da mora tožnik tožencu povrniti njegove stroške pritožbe. Pritožnikovi stroški obsegajo stroške sodne takse za pritožbo v znesku 37.600,00 SIT ter stroške sestave pritožbe v višini 250 odvetniških točk x 87,40 SIT = 21.850,00 SIT, skupaj 59.450,00 SIT, in so odmerjeni v skladu z Zakonom o sodnih taksah ter Taksno in Odvetniško tarifo.