Jedro

Uvedba osebnega stečaja na zmožnost plačila preživninske obveznosti kot prednostne terjatve ne vpliva in nižja preživnina ne bi pripomogla k večjemu razpoložljivemu dohodku predlagatelja.

Višji prispevek za življenjske stroške v znesku 50 EUR ne predstavlja bistveno spremenjene okoliščine, saj so se življenjski stroški povečali na strani obeh udeležencev, kar je splošno znano.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Vsak udeleženec krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom delno ugodilo predlogu predlagatelja glede načina izvajanja stikov z mladoletnima otrokoma, opredeljenih s sklepom Okrožnega sodišča v Novem mestu II N 149/2020 s 23. 4. 2021, tako da je pet uvodnih stikov določilo ob navzočnosti strokovne delavke CSD X., Enota Y., vsako drugo sredo popoldan po eno uro, po predhodni uskladitvi termina med udeležencema in CSD (I./1. točka izreka), v nadaljevanju pa je pri že pravnomočno urejenih stikih spremenilo zgolj uro prevzema otrok s strani predlagatelja na 15:15 in uro prevzema otrok s strani nasprotne udeleženke na 18:30 (I./2. točka izreka). V preostalem delu je predlog za spremembo stikov in v celoti predlog za znižanje preživnine zavrnilo (II. in III. točka izreka). Odločilo je, da vsak udeleženec krije svoje stroške postopka (IV. točka izreka).

2. Zoper odločitev o zavrnitvi predloga za znižanje preživnine (III. točka izreka) vlaga pritožbo predlagatelj iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1). Opozarja, da je po določitvi veljavne preživnine postal prezadolžen in insolventen, zato je v osebnem stečaju. Zadnji dan preizkusnega obdobja poteče 26. 4. 2025. Do takrat mu bo rubljeno vse, kar presega cenzus. Obstaja bistvena razlika v prejemkih pred in po stečaju, saj mu je bil v celoti zarubljen tudi regres. Višja plača na njegov premoženjski položaj ne vpliva, saj z njo ne more razpolagati. Na osebni račun prejme 537 EUR, kar je izjemno nizek znesek, s katerim ni mogoče normalno živeti. Znesek preživnine v višini 370,29 EUR predstavlja nesorazmerno obremenitev. Tudi otroci bi morali nositi del bremena oziroma imeti enak življenjski slog, kot ga ima sam. Povečali so se njegovi izdatki za najem in stroške iz 100 na 150 EUR. Prav tako se je za 100 EUR povečal dohodek nasprotne udeleženke, kar predstavlja 10 % dvig.

3. Na pritožbo je odgovorila nasprotna udeleženka in predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Udeleženca sta starša dveh mladoletnih otrok, šestletne A. A. in štiriletnega B. B., za katera je nasprotni udeleženec po sklepu Okrožnega sodišča v Novem mestu II N 149/2020-72 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 1182/2021 z 22. 9. 2021 dolžan plačevati 186 EUR in 168 EUR mesečne preživnine, oziroma po zadnji uskladitvi skupaj 370,29 EUR.

6. Družinski zakonik (DZ) v prvem odstavku 197. člena določa, da lahko sodišče na zahtevo ali predlog upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena. Da je mogoče poseči v obstoječo preživninsko obveznost, morajo biti spremembe na strani preživninskega upravičenca ali preživninskega zavezanca bistvene. Šele če so ugotovljene bistveno spremenjene okoliščine, sodišče pristopi k ponovni odmeri preživnine.

7. Predlagatelj kot ključno spremenjeno okoliščino izpostavlja dejstvo, da je od 18. 8. 2022 v osebnem stečaju. Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da uvedba osebnega stečaja na zmožnost plačila preživninske obveznosti kot prednostne terjatve ne vpliva in da nižja preživnina ne bi pripomogla k večjemu razpoložljivemu dohodku predlagatelja. Ta je urejen z zakonom in znaša 76 % bruto minimalne plače (v letu 2023 914,55 EUR), oziroma za poravnavo zapadlih preživninskih obveznosti v višini 50 % bruto minimalne plače (v letu 2023 601,68 EUR). V preostalem delu so sredstva po plačilu preživnine namenjena poplačilu stečajnih upnikov. Pritožbeno sodišče še dodaja, da pritožnik tudi sicer ni izkazal spremenjenih razmer glede zmožnosti plačevanja preživnine, saj je v prvotnem sojenju njegova neto plača znašala v povprečju 883 EUR, torej mu je po plačilu preživnine ostalo še 529 EUR, kar je manj, kot je zagotovljeni zakonski minimum, ki ga ob že odvedenih zneskih preživnine prejema v času tega postopka.

8. Predlagatelj tudi ni izkazal bistveno spremenjenih premoženjskih razmer na strani nasprotne udeleženke ali bistveno nižjih potreb preživninskih upravičencev. Pravilen je zaključek sodišča, da višji prispevek za življenjske stroške v znesku 50 EUR ne predstavlja bistveno spremenjene okoliščine, saj so se življenjski stroški povečali na strani obeh udeležencev, kar je splošno znano. Prav tako sodišče ni ugotovilo nižjih potreb otrok, temveč so se te z vstopom A. A. v šolo in posledično dvigom prispevka za vrtec za B. B. povečale. Zato tudi nekoliko višji prejemki nasprotne udeleženke, pri čemer so se ti z dvigom minimalne plače povišali tudi za predlagatelja, ne predstavljajo okoliščine, ki bi upravičevala ponovno odmero preživnine.

9. Ker pritožbeni razlogi niso podani, sodišče prve stopnje pa tudi ni zagrešilo po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev iz drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

10. Po določilu 101. člena ZNP-1 sodišče odloči o stroških postopka za varstvo koristi otroka po prostem preudarku. Pritožbeno sodišče soglaša z razlogi sodišča prve stopnje, da je v obravnavanem primeru, upoštevajoč načelo pravične izenačitve stroškovnega bremena, ustrezno, da oba udeleženca krijeta svoje stroške postopka. To velja tudi za pritožbeni postopek, v katerem je bila prvotna odločitev le delno izpodbijana, pritožnik s pritožbo ni uspel, predlagateljica pa z odgovorom na pritožbo tudi ni bistveno pripomogla k presoji sodišča.