Jedro

Ker pritožba zoper sklep o nedopustitvi revizije ne navaja, da odločba sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, niti ni tega ugotovilo vrhovno sodišče, poleg tega pa tudi ni neenotnosti v praksi sodišč druge stopnje, je bilo potrebno pritožbo zavrniti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je odločilo, da je toženec dolžan plačati tožeči stranki znesek 150.627,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30.4.2004 do plačila in odmerjene stroške postopka.

Sodišče druge stopnje je pritožbo toženca zoper sodbo sodišča prve stopnje zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, s sklepom pa odločilo, da se revizija ne dopusti.

Zoper sklep sodišča druge stopnje je toženec vložil pritožbo. Navajal je, da dela denarja ni porabil in da mu sodišče vsiljuje, da izterja tujo lastnino, ki mu ne pripada. Meni, da ena državna institucija ščiti drugo. Zahteva prenos postopka na sodišče za človekove pravice.

Pritožba ob upoštevanju določbe tretjega odstavka 32. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1 - Uradni list RS, št. 2/2004) in v zvezi z določbo 366. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99 in nadalj.) ni bila vročena nasprotni stranki.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče glede na določbe prvega odstavka 32. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1 - Uradni list RS, št. 2/2004) dopusti revizijo, ki sicer glede na določbe 31. člena ZDSS-1 ne bi bila dovoljena, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pomembnem pravnem vprašanju (prva alineja), ali če odločba sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišč druge stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo (druga alineja). Po določbi tretjega odstavka 32. člena ZDSS-1 je zoper sklep, s katerim sodišče druge stopnje ne dopusti revizije, dopustna pritožba samo iz razloga po drugi alineji prvega odstavka tega člena.

Ker niti pritožba tega ne navaja, niti Vrhovno sodišče ni ugotovilo, da odločba sodišča druge stopnje odstopa od njegove sodne prakse (kaj takega pritožba izrecno niti ne navaja), niti ni neenotnosti v praksi sodišča druge stopnje, pritožbi tožene stranke ni mogoče ugoditi in dopustiti revizije, kot to predvideva četrti odstavek 32. člena ZDSS-1, zato je sodišče pritožbo zavrnilo v skladu z določbo 353. člena ZPP.