Jedro

Velja stroga določenost opisa kaznivega dejanja (2. točka prvega odstavka 269. člena ZKP), kateri mora biti podan v obliki strnjenega opisa konkretnega historičnega dogodka (konkretni dejanski stan) in v zadostni meri ločen od obrazložitve obtožnega akta.

Izrek

Pritožba zakonitega zastopnika zasebne tožilke S. m. – Z. E. se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Mariboru je z izpodbijanim sklepom na podlagi tretjega odstavka 76. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) kot nepopolno in nerazumljivo zavrglo vlogo – zasebno tožbo z dne 13. 5. 2021, dopolnjeno dne 27. 5. 2021 in dne 15. 6. 2021, ki jo je zoper J. L. v imenu S. m. – Z. E. vložil njen zakoniti zastopnik, predsednik I. J..

2. Zoper sklep se je pritožil zakoniti zastopnik zasebne tožilke, brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov in s smiselnim predlogom višjemu sodišču, da pritožbi ugodi in vloge ne zavrže. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po oceni višjega sodišča je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno ugotovilo, da je vloga zasebne tožilke z dne 13. 5. 2021, navkljub njeni dopolnitvi dne 27. 5. 2021 in dne 15. 6. 2021, še vedno nerazumljiva in nepopolna, ter kot takšna neprimerna za nadaljnjo obravnavo, zaradi česar jo je utemeljeno zavrglo. To je storilo na podlagi tretjega odstavka 76. člena ZKP, saj je zasebno tožilko v dveh pozivih na dopolnitev vloge ustrezno opozorilo na vse pravne posledice, ki sledijo, v kolikor vloga v danem roku ne bo ustrezno popravljena oziroma dopolnjena. Pritožnik zato neutemeljeno trdi, da vloga in njeni dopolnitvi vsebujeta vse podatke oziroma navedbe, ki jih je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu izpostavilo kot manjkajoče, in zaradi katerih je vlogo zavrglo. Višje sodišče namreč v celoti pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, ki je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa med drugim zaključilo, da se (konkretni) opis kaznivega dejanja nahaja v obrazložitvi vloge, katera pa je tako nerazumljiva in nepregledna, da iz nje ni mogoče razbrati vseh zakonskih znakov oziroma konkretizacije kaznivega dejanja. Glede na očitek storitve kaznivega dejanja obrekovanja, pa tudi ni jasno razvidno, kaj neresničnega bi naj sploh bilo zatrjevano, niti ni zadostno opredeljen čas storitve kaznivega dejanja (in osebni podatki obdolženca).

5. Pritožnik si obvezne sestavine, ki jih za obtožni akt določa 269. člen ZKP, napačno tolmači in skuša prepričati, da oblika, ki je običajna za takšne vloge ni pomembna, saj zadostuje, da so zgolj navedene v vlogi. Vendar nima prav. Opis kaznivega dejanja je najpomembnejša sestavina obtožnega akta, ker predstavlja okvir za ugotavljanje dejanskega stanja in mora biti konkretiziran do te mere, da omogoča pravno vrednotenje obdolženčevega ravnanja oziroma sklepanje o obstoju ali neobstoju kaznivega dejanja ter uresničevanje obdolženčeve pravice do obrambe, ki je lahko učinkovita le, če so zakonski znaki kaznivega dejanja v zadostni meri konkretizirani. Iz navedenih razlogov velja stroga določenost opisa kaznivega dejanja (2. točka prvega odstavka 269. člena ZKP), kateri mora biti podan v obliki strnjenega opisa konkretnega historičnega dogodka (konkretni dejanski stan) in v zadostni meri ločen od obrazložitve obtožnega akta. Obrazložitev obtožnega akta in dokazno gradivo pa konkretnega dela opisa dejanja v tenorju obtožnega akta ne moreta nadomestiti. Glede na navedeno pritožnik ne more uspeti z vnovičnim povzemanjem vsebinske plati dogodkov in z dodatnimi pojasnili, kateri deli vloge (z obema dopolnitvama) po njegovi oceni predstavljajo njene manjkajoče in nerazumljive sestavine. V zvezi z vsem navedenim pa je le še dodati, da če upravičeni tožilec nima pravnega znanja za sestavo obtožnega akta, lahko za to pooblasti prava veščo osebo, nikakor pa tega ne sme storiti sodišče, saj bi se s tem postavilo v vlogo tožilca, kar je v nasprotju z načelom akuzatornosti oziroma ločenosti funkcije kazenskega pregona in funkcije sojenja.

6. Po obrazloženem je višje sodišče pritožbo zakonitega zastopnika zasebne tožilke zavrnilo kot neutemeljeno (tretji odstavek 402. člena ZKP).