Jedro

Oblikovanje specifičnemu primeru prilagojenih modelov (in nato njihova aplikacija) lahko presega strokovno znanje, ki se običajno pričakuje za izdelavo cenitev.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sodnemu cenilcu odmerilo nagrado in stroške v skupnem znesku 3.599,10 EUR.

2. Zoper sklep se iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP pravočasno pritožuje tožeča stranka. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremni tako, da sodnemu cenilcu prizna izvedenino v znesku 2.762,10 EUR oz. podredno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. V obeh primerih pa naj sodišče toženi stranki naloži povrnitev pritožbenih stroškov.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Tožeča stranka v pritožbi izpodbija zgolj pravilnost odločitve sodišča prve stopnje o povečanju nagrade sodnega cenilca za 100% oz. 1.674,00 EUR in meni, da bi mu bilo možno priznati največ 50% povečanje oz. 837,00 EUR. Posledično bi morala priznana nagrada s stroški torej znašati (največ) 2.762,10 EUR in ne 3.599,10 EUR, kolikor je bilo odmerjeno z izpodbijanim sklepom.

5. V konkretni zadevi je bil sodni cenilec imenovan s sklepom z dne 30. 5. 2017, zato je po 54. členu v zvezi s 56. členom Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (Ur. l. RS, št. 84/2018) treba uporabiti določbe Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Ur. l. RS, št. 88/2010 s spremembami, v nadaljevanju Pravilnik).

6. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v 2. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa sicer zapisalo, da je sodnemu cenilcu priznalo 100% povečanje nagrade po tretjem odstavku 47. člena Pravilnika, vendar pa je za presojo pravilnosti te odločitve prvostopenjskega sodišča relevantna predvsem 3. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa, saj je v njej sodišče prve stopnje navedlo nosilne razloge za to svojo odločitev. V tej točki je sodišče prve stopnje povečanje nagrade za 100% utemeljilo s sklicevanjem na drugi odstavek v zvezi s četrtim odstavkom 47. člena Pravilnika. Ta odločitev sodišča prve stopnje je, kot je razvidno iz nadaljevanja, pravilna.

7. V 3. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa navedenih ugotovitev sodišča prve stopnje tožeča stranka v pritožbi ne izpodbija. Iz njih pa izhaja ne samo, da je bila izdelava obravnavanega izvida in cenilnega poročila izjemno zahtevna in obsežna, ker je moral (cenilec) dodatno ugotoviti specifičnosti trga in model ocenjevanja vrednosti, v katerem proučevano podjetje deluje, kar pritožbeno izpostavlja tožeča stranka, pač pa tudi, da je cenilec poleg rednih aktivnosti, pripravil (še) model vrednosti za ocenjevanje vrednosti in naložb družbe, napravil poglobljeno panožno in finančno analizo, oblikoval za specifičen primer prilagojen model ocenjevanja vrednosti skupaj z ocenjeno vrednostjo podjetja v skladu z Mednarodnimi standardi ocenjevanja vrednosti (v nadaljevanju MSOV). Priprava modela vrednosti za ocenjevanje vrednosti in naložb družbe, poglobljena panožna in finančna analiza, oblikovanje za specifičen primer prilagojenega modela ocenjevanja vrednosti skupaj z ocenjeno vrednostjo podjetja v skladu z MSOV so bile, kot je ugotovilo tudi sodišče prve stopnje, aktivnosti, ki presegajo tiste, ki so običajne pri izdelavi cenitev. Te okoliščine torej kažejo na nadstandardnost cenilčevega dela.1 Oblikovanje specifičnemu primeru prilagojenega modela (in nato njegova uporaba) v okoliščinah konkretnega primera po mnenju pritožbenega sodišča presega strokovno znanje, ki se običajno pričakuje za izdelavo cenitev. Takšna ugotovitev narekuje uporabo drugega odstavka 47. člena Pravilnika, po katerem se sme za izdelavo izvidov in mnenj oziroma cenitev, pri katerih je potrebna uporaba strokovne literature v tujem jeziku ali (kot v konkretnem primeru) posebno specialistično strokovno znanje, nagrada ustrezno povečati, vendar največ za 100%.

8. Kolikšno naj bo povečanje, je odvisno od okoliščin konkretnega primera. Takšne okoliščine lahko med drugim predstavljajo tudi obsežnost in zahtevnost zadeve oz. cenitve, v kateri je potrebna aplikacija takšnega znanja. V konkretnem primeru gre glede na kriterije iz četrtega odstavka 47. člena Pravilnika,2 na katerega se je sklicevalo sodišče prve stopnje, za izjemno zahtevno in obsežno cenitev. Tudi te ugotovitve tožeča stranka v pritožbi ne izpodbija. Uporaba specialističnega znanja v takšnih okoliščinah konkretnega primera tudi po mnenju pritožbenega sodišča utemeljuje maksimalno povečanje nagrade za 100%. Sodišče prve stopnje je na (pravilno in popolno) ugotovljeno dejansko stanje torej pravilno uporabilo materialno pravo.

9. Povečanje nagrade za 100% ob osnovni nagradi 1.674,00 EUR (ta znesek za tožečo stranko namreč ni sporen) znaša še dodatnih 1.674,00 EUR, kar ob upoštevanju materialnih stroškov v višini 251,10 EUR (tudi ta znesek za tožečo stranko ni sporen) vse skupaj znaša 3.599,10 EUR, kar je bilo odmerjeno tudi z izpodbijanim sklepom.

10. Kot je razvidno iz do sedaj navedenega je bilo izpodbijani sklep tudi mogoče preizkusiti, v njem so bili navedeni zadostni (in pravilni) razlogi o odločilnih dejstvih, ti pa tudi niso bili nejasni in med seboj v nasprotju, tako da tudi kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana.

11. Ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (2. točka 365. člena ZPP).

12. O stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče odločilo v skladu s prvo odstavkom 165. člena in prvim odstavkom 154. člena ZPP. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato mora sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka.

1 Podobno tudi sklep Višjega sodišča v Celju opr. št. 137/2015 z dne 20. 5. 2015. 2 Četrti odstavek 47. člena Pravilnika se glasi: „Zahtevnost izvida in mnenja oziroma cenitve je odvisna zlasti od obsežnosti dokumentacije, ki je podlaga za izdelavo izvida in mnenja oziroma cenitve, časa, ki ga ima izvedenec oziroma cenilec na voljo, da ga pripravi, kompleksnosti in vrste zadeve, ki je predmet izvida in mnenja oziroma cenitve, ter drugih dejavnikov, ki lahko vplivajo na stopnjo zahtevnosti izvida in mnenja oziroma cenitve.“