18. 12. 2002

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 10. december 2002 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 277/2000 z dne 28. 3. 2001 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pritožnica v vlogi z dne 18. 6. 2001, ki jo je naslovila "zahteva za varstvo zakonitosti - revizija" navaja, da je sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 277/2000 z dne 28. 3. 2001 "nepopolen in krivičen", ker naj ne bi odgovoril na vsa vprašanja, navedena v njenih pritožbah zoper sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani št. 10723/98 z dne 9. 9. 1999 in zoper sklep zemljiškoknjižne referentke št. 8010/97 z dne 15. 4. 1998. Zato je Ustavno sodišče njeno vlogo štelo kot ustavno pritožbo zoper navedeni sklep Višjega sodišča.

2.V ostalem je bila vloga pritožnice nerazumljiva in nepopolna, zato jo je Ustavno sodišče pozvalo, naj jo dopolni. Pritožnica je na poziv sicer odgovorila z vlogo z dne 17. 7. 2001 in s številnimi kasnejšimi vlogami, ki pa so tako nerazumljive, da je iz njih možno razbrati le njeno nezadovoljstvo s številnimi sodnimi odločbami, ki jih sicer omenja, zaradi nerazumljivosti njenih vlog pa ni mogoče ugotoviti, kako naj bi te navedbe ustavno pritožbo zoper navedeni sklep Višjega sodišča utemeljevale. Po vsebini teh vlog tudi ni bilo mogoče šteti za samostojne ustavne pritožbe zoper sodne odločbe, ki jih v teh vlogah navaja.

B.

3.Z izpodbijanim sklepom je Višje sodišče v Ljubljani zavrnilo pritožničino pritožbo zoper sklep Okrajnega sodišča o zavrnitvi pritožbe zoper sklep zemljiškoknjižne referentke, s katerim je bilo ugodeno predlogu za vknjižbo lastninske pravice na podlagi pogodbe o razdelitvi nepremičnin v solastnini in dveh dodatkov k tej pogodbi. Višje sodišča je pritožničino pritožbo zavrnilo, ker je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje pravilno odločilo in v obrazložitvi svoje odločitve pojasnilo, da so bili zemljiškoknjižni vpisi izvedeni v skladu s pogodbami, solastnina pa je bila vknjižena v skladu z deleži, kot izhajajo iz pogodb ob upoštevanju solastniških deležev, ki sta jih imela pritožnica in B. B. že pred tem.

4.V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. Ustavno sodišče namreč ni instanca sodiščem in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotovitvi dejanskega stanja in pri uporabi materialnega in procesnega prava.

5.V tem okviru je v obravnavani zadevi lahko relevantna le pritožničina trditev, da Višje sodišče z izpodbijanim sklepom ni odgovorilo na vse pritožbene navedbe. Iz pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave) namreč izhaja, da se mora sodišče seznaniti z vsemi navedbami strank, pretehtati njihovo dopustnost in relevantnost, ter se do tistih navedb, ki so relevantne tudi opredeliti. Iz priloženih sklepov in pritožničinih pritožb zoper njih je razvidno, da Višje sodišče z izpodbijanim sklepom te ustavne zahteve ni kršilo. Iz pritožničinih vlog, naslovljenih na Ustavno sodišče, je razumeti, da pritožnica zmotno meni, da bi sodišče v zemljiškoknjižnem postopku moralo odločati o morebitnih spornih lastninskopravnih vprašanjih. Zato Ustavno sodišče pojasnjuje, da se sodišče ni bilo dolžno opredeliti do tistih navedb, ki za odločitev o zadevi niso bile pomembne. Pritožnica pa ni izkazala, da bi sodišče prezrlo dopustne in relevantne navedbe.

6.Ker z izpodbijanim sklepom očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger