Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V primeru nepremičnine, ki je vpisana v zemljiško knjigo, je manj verjetna pravica tistega, ki zatrjuje drugačno stanje, kot ga izkazuje zemljiška knjiga.
Pritožbi se zavrneta in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.
: Z izpodbijanim sklepom je zapuščinsko sodišče zapuščinski postopek prekinilo in dedinjo D.G. napotilo na pravdo zaradi ugotovitve, da je lastnica 8/15 deleža parc. št. 29/3.S, vpisane v vl. št. 310, k.o. J., ki je po zemljiškoknjižnih podatkih last zapustnice.
Pritožujeta se na pravdo napotena D.G. in sodedinja D.Z.. D.G. opozarja, da sta D.Z. in B.T. priznala njen izločitveni zahtevek. Z.P. odreka pravico dedovanja spornega solastninskega deleža, ker ni podrla stare hiše, zgradila nove in ker ni skrbela za starše. Sklicuje se na zapustničino izjavo in oporoko ter izjave prič in listine, ki potrjujejo, da je skupaj z A.G. skrbela za mamo. D.Z. navaja, da je v zapuščinskem postopku podala izjavo, da 8/15 solastninskega deleža parc. št. 29/3.S k.o. J. ne sodi v zapuščino. Meni, da ta solastninski delež zaradi vloženih sredstev in dela ter skrbi za starše pripada D.G. in T.G..
Pritožbi nista utemeljeni.
Z.P. ni priznala zahtevka D.G., da nepremičnina, parc. št. 29/3.S, k.o. J. do 8/15 ne sodi v zapuščino. Kljub prizadevanju zapuščinskega sodišča, da dediči tudi glede 8/15 deleža nepremičnine, parc. št. 29/3.S, k.o. J. dosežejo soglasje, je to vprašanje ostalo sporno, zato je napotitev na pravdo z zakonom predviden način njegovega reševanja (1. odstavek 210. čl. Zakona o dedovanju). Sporna dejstva se ne ugotavljajo v zapuščinskem, ampak v pravdnem postopku. Zapuščinsko sodišče napoti na pravdo tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno (1. odstavek 213. čl. Zakona o dedovanju). V primeru nepremičnine, ki je vpisana v zemljiško knjigo, je vedno manj verjetna pravica tistega, ki zatrjuje drugačno stanje, kot ga izkazuje zemljiška knjiga. Vprašanje obsega zapuščine mora biti rešeno enako za vse dediče, zato bo na pravdo napotena D.G. morala tožbo uperiti tudi zoper D.Z. in B.T., ki sta izločitveni zahtevek sodedinje priznala že v zapuščinskem postopku. D.Z. in B.T. bosta tudi v pravdnem postopku lahko priznala po D.G. zatrjevana dejstva ali zahtevek pripoznala.
Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, sta pritožbi zavrnjeni in sklep sodišča prve stopnje potrjen (2. odstavek 365. čl. ZPP v zvezi s 163. čl. Zakon o dedovanju).