Jedro

Izjava o odpovedi dediščini ali o sprejemu dediščine se ne more preklicati. Mogoče je le zahtevati razveljavitev izjave, če je bila povzročena s silo, grožnjo ali zvijačo, ali če je bila dana v zmoti.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom o dedovanju je sodišče prve stopnje ugotovilo, da v zapuščino pok. JC sodijo nepremičnine pod vl. št. 903 k.o. P, 231 k.o. P ter 903 k.o. K, 33 delnic T d.d. L in delnice iz naslova preostanka lastninskega certifikata vloženega v M PID d.d..

Nadalje je ugotovilo, da po zapustnici ni oporoke, zato nastopi dedovanje na podlagi zakona, ki sta ga deležni zapustničini hčerki JI in MM, vsaka do 1/2 zapuščine, ki sta se k dedovanju priglasili in zakonita dedna deleža sprejeli. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zapustničini hčeri JI in MM proglasilo kot dedinji na osnovi zakonitega dedovanja, vsako do 1/2 zapuščine ter proglasilo še, da sta po sprejetju dednih deležev dedinji sklenili sporazumni dedni dogovor, po katerem JI podeduje 17 delnic T d.d. L, MM pa 16 delnic. Ostalo zapuščino podedujeta dedinji vsaka do 1/2. Zoper ta sklep je vložila ugovor zakonita dedinja JI. V ugovoru, ki ga je sodišče štelo za pritožbo, navaja, da je šele na prvi obravnavi dne 21.4.1998 ugotovila, da je pokojna mama največji del premoženja izročila sestri MM z darilno pogodbo že pred smrtjo in šele takrat je izvedela, da nepremičnina pod vl. št. 435 ne sodi v zapuščino. O darilni p ogodbi je ne mama ne sestra nista obvestili. Ker se preostanek premoženja, iz katerega naj bi s sestro dedovali vsaka eno polovico, vrednostno nikakor ne more primerjati z že prej sestri izročeno nepremičnino, se je pritožnica na drugi obravnavi dne 18.5.1999 odločila, da se odpove še preostanku premoženja v korist sestre MM.

Pritožba ni utemeljena.

Zakon o dedovanju v čl. 138/1 določa, da se izjava o odpovedi dediščini ali o sprejemu dediščine ne more preklicati. Pritožbeno sodišče zato ugotavlja, da je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko ni sprejelo spremenjene dedne izjave pritožnice na zapuščinski obravnavi dne 18.5.1999. Z njo je preklicala dedno izjavo, s katero je sprejela zakoniti dedni delež na zapuščinski obravnavi dne 21.4.1998 ter izjavila, da se dedovanju po zapustnici odpoveduje.

Dedič pa lahko zahteva razveljavitev izjave, če je bila povzročena s silo, grožnjo ali zvijačo, ali če je bila dana v zmoti.

Pritožbeni preizkus je torej pokazal, da je izpodbijani sklep povsem pravilen in zakonit, pritožba pa neutemeljena. Pritožbeno sodišče je glede na obrazloženo in v skladu z določbo čl. 368 ZPP pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje. Tako je odločilo, ker se je prepričalo, da v pritožbi uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo nobenih takih kršitev, na katere mora v skladu z določbo čl. 365/2 ZPP paziti po uradni dolžnosti.