Jedro

Sodišče izda na zahtevo bivšega zakonca novo odločbo o varstvu in vzgoji otrok ter o stkih, če to zahtevajo spremenjene razmere in koristi otrok.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanih delih, to je v točki III. 1. 2. 3. 4. in 6. sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožena stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. S sodbo IV P 412/2015 z dne 4. 10. 2018 je sodišče prve stopnje razsodilo: ″III. Sodba Okrožnega sodišča v Celju, opr. št. P 794/2007 z dne 31. 3. 2009 in sodna poravnava Okrožnega sodišča v Celju opr.št. N 765/2009 z dne 29. 10. 2009 se nadomestita z naslednjo odločitvijo: 1. Skupni mladoletni otroci pravdnih strank, mladoletna M. V., rojena ..., EMŠO: ..., mladoletni M.V., rojen ..., EMŠO: ... in mladoletna L. V., rojena ..., EMŠO: ..., se zaupajo v varstvo in vzgojo materi R. M., rojeni ..., EMŠO: ..., stanujoči ... 2. Toženec F. B. V., rojen ..., EMŠO: ..., trenutno ZPKZ Koper, Ankaranska cesta 3, Koper, je dolžan od dne 1.1. 2017 dalje, za preživljanje svoje mladoletne hčere M. V. plačevati preživnino v znesku 50,00 EUR mesečno; za preživljanje svojega mladoletnega sina M. V. preživnino v znesku 50 EUR mesečno in za preživljanje svoje mladoletne hčere L. V. preživnino v znesku 50,00 EUR mesečno, skupaj za vse tri mladoletne otroke torej preživnino v znesku 150,00 EUR mesečno, do vsakega 15. dne v mesecu za tekoči mesec, na TRR tožeče stranke R. M. št. SI56 ..., odprt pri D..., d.d.. Do pravnomočnosti sodbe zapadle preživninske obroke je toženec dolžan plačati v 15 dneh od prejema sodbe, vse pod izvršbo. Preživnino v tako določeni višini je dolžan toženec plačevati vse do prve uskladitve preživnin z indeksom rasti življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji. Od takrat dalje pa v valoriziranih zneskih, določenih v obvestilu pristojnega centra za socialno delo, vse pod izvršbo. V primeru zamude pri plačilu posameznih zneskov preživnine pa je dolžan plačati tudi zakonske zamudne obresti od dneva plačila, vse pod izvršbo. 3.Preživnina, ki je bila s sodno poravnavo Okrožnega sodišča v Celju, opr. št. IV N 765/2009 z dne 29. 10. 2009 določena kot zaveza tožnice R. M., se z dnem 1.1. 2017, ukine. 4. Stiki med mladoletno M. V., EMŠO: ..., mladoletnim M. V., EMŠO: ... in mladoletno L. V., EMŠO: ... in njihovim očetom F. B. V., EMŠO: ..., bodo potekali drugo sredo v mesecu, na naslovu CSD ..., od 13.30 do 15.30 ure, brez nadzora strokovnih delavcev Centra za socialno delo. Mati R. M. je dolžna mladoletne otroke pripeljati na stik in jih tudi odpeljati s stika. Uprava ZPKZ Koper je dolžna poskrbeti, da se bo toženec F. B. V. stikov, določenih v točki III.3. izreka te sodbe, lahko udeležil. Stiki bodo potekali tudi po telefonu, in sicer v ponedeljek, sredo in petek med 19.00 uro in 20.00 uro, na način, da toženec pokliče mladoletne otroke po telefonu. 6. Vsaka pravdna stranka sama nosi svoje stroške tega pravdnega postopka.″ Sodišče prve stopnje je takšno odločitev sprejelo na podlagi obširno izvedenega dokaznega postopka, na podlagi številnih poročil centrov za socialno delo in na podlagi angažiranega izvedenca klinične psihologije in sicer Komisije za fakultetna izvedenska mnenja Medicinske fakultete v Ljubljani. Zaključilo je, da je v največjo korist otrok, da se spremeni sodba Okrožnega sodišča v Celju P 794/2007 z dne 31. 3. 2009 in sodna poravnava Okrožnega sodišča v Celju N 765/2009 z dne 29. 10. 2009 tako, da se skupni mladoletni otroci pravdnih strank mladoletna M. V., mladoletni M. V. in mladoletna L. V. zaupajo v varstvo in vzgojo materi R. M. Nato je odločilo še o preživnini, katero mora toženec F. B. V. plačevati za preživljanje mladoletnih otrok in da mora do pravnomočnosti sodbe zapadle preživninske obroke plačati v 15 dneh od prejema sodbe. Odločilo je o stikih med tožencem in mladoletnimi otroki in je odločilo, da bodo le-ti potekali drugo sredo v mesecu na naslovu CSD ... od 13.30 do 15.30 ure, brez nadzora strokovnih delavcev centra za socialno delo. Stiki bodo potekali tudi po telefonu in sicer v ponedeljek, sredo in petek med 19.00 uro in 20.00 uro na način, da toženec pokliče mladoletne otroke po telefonu. Odločilo je še o pravdnih stroških, nastalih na prvi stopnji in je odločilo, da vsaka pravdna stranka sama nosi svoje stroške tega pravdnega postopka.

2. Zoper takšno odločitev podaja pritožbo tožena stranka. Pritožbo podaja po pooblaščenki, kakor tudi sam v laični obliki.

Tožena stranka v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge po členu 338 ZPP. Najprej navaja, da je izrek sodbe napačen in sicer v tistem delu, da bi toženec moral plačati do pravnomočnosti zapadle preživninske obveznosti v roku 15 dni od prejema sodbe. Dalje navaja, da je sodišče prve stopnje utemeljilo svojo odločitev na strani 20 točka 34, stran 31 točka 52. in na strani 26 točka 47. na poročilu CSD ... z dne 26. 4. 2018 in z dne 12. 6. 2017. Pritožba je mnenja, da poročilo CSD ... za potrebe te pravde nikoli ni bilo pridobljeno in se v spisu tudi ne nahaja. Sodba sodišča prve stopnje je tako v tem delu obremenjena z absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Glede odločitve o dodelitvi otrok materi pritožnik navaja, da razlogi sodbe niso prepričljivi. Pritožnik ni sprejemal mnenje B. Z., izvedenca s področja klinične psihologije, med drugim tudi zato, ker je ta pod točko IV. svojega mnenja vnesel napačne podatke iz drugega postopka, za drugo osebo. Gre za pomanjkljivost in protislovnost v izvedenskem mnenju, katerega prvostopno sodišče ni odpravilo in je zato nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Sicer je pritožnik prepričan, da zaupanje v varstvo in vzgojo vseh treh mladoletnih otrok tožnici mladoletnim otrokom ni v korist, in za njih predstavlja veliko škodo. Nadalje navaja, da je tožnica v preteklosti pokazala, da je njena skrb in interes za otroke neresničen, njen odnos za otroke pa je neiskren, sodišče prve stopnje pa ji brezpogojno verjame. Tožnica je v vseh sedmih letih kršila tudi svoje preživninske obveznosti in otrokom preživnine ni plačevala. Toženec je predlagal, da sodišče pridobi oba kazenska spisa, predvsem pa drugo izvedensko mnenje izvedenca psihološke oziroma klinično psihološke stroke. Ker sodišče tega ni storilo, je nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Psihološke ocene iz teh predhodnih mnenj so bile takšne, da tožnica ni sposobna skrbeti za vzgojo in varstvo vseh treh otrok. Tožnica namreč na prvo mesto postavlja sebe in svoje potrebe, nikakor pa ne potrebe mladoletnih otrok. Potrebe mladoletnih otrok celo ne prepoznava. Sodišče bi zato moralo upoštevati v celoti mnenje izvedenca T. R., ki je v mnenju zapisal, da tožnica nima kapacitet, da bi lahko samostojno skrbela za tri otroke, vključno za A., tako celo za štiri otroke in da se v zadnjem času ni toliko spremenila, da bi ji bilo mogoče otroke zaupati v varstvo in vzgojo. Iz tega mnenja izhaja, da ima tožnica oslabljen stik s stvarnostjo. Samopodoba tožnice je nizka, druge ljudi doživlja kot bolj uspešne, večvredne in bolj sposobne, kadar pa njene želje niso izpolnjene ali kadar so kapacitete za spoprijemanjem s stresom preobremenjene, pa ni sposobna skrbeti za otroke. Iz mnenja T. R. tako izhaja, da tožnica niti stikov s tremi otroci ni zmožna izvrševati. Res je bilo to mnenje pridobljeno za druge postopke, vendar se je do tega mnenja sodišče prve stopnje opredelilo zelo pomanjkljivo. Ker sodišče prve stopnje ni upoštevalo tega mnenja, je zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje glede sposobnosti tožnice, da skrbi za vse tri otroke. Res je, da je mnenje starejšega izvora, vendar je toženec prepričan, da se tožnica v dveh letih ni mogla tako spremeniti, da bi lahko ustrezno poskrbela za varstvo in vzgojo treh oziroma kar štirih mladoletnih otrok. Tožnica je tudi v preteklosti zlorabljala alkohol in droge in svojega odnosa do tega še ni spremenila. Tožnica je nezrela, infantilna in zadovoljuje predvsem lastne potrebe, ne prepoznava pa potreb otrok, zaradi česar so otroci zelo prikrajšani, še posebej trpi M. Pritožnik je zato prepričan, da tožnica potrebuje pomoč za sebe in ne zato, da bi pomagala otrokom. Zaradi tega je mnenje B. Z. pomanjkljivo. Tudi ta izvedenec je ugotovil, da je tožnica rigidna ali trmasta in z manj empatije. Ima slabe zmožnosti predstavljati si, kaj druga oseba čuti in misli. Zato bi po mnenju pritožbe sodišče prve stopnje moralo postaviti novega izvedenca s področja klinične psihologije. Izvedenec B. Z. namreč ni mogel priti do zaključkov, da je mogoče tožnici zaupati otroke v varstvo, vzgojo in oskrbo. Nadalje navaja, da pritožnik ne more ničesar prispevati k preživljanju mladoletnih otrok in je tudi skeptičen glede tega, da bo lahko tožnica preživljala vse tri otroke. Prej ni plačevala preživnine, tudi iz bančnih izpiskov, pridobljenih za tožnico izhaja, da se preživlja samo s socialnimi transferji in štipendijo, ki jo prejema M. Prav tako njen sedanji partner ne bo mogel nič prispevati k preživljanju otrok. Sodišče je tako dejansko stanje glede preživljanja otrok ugotovilo zmotno in nepopolno. Nato še navaja, da ne bo mogel v zaporu zaslužiti za vsakega otroka 50,00 EUR preživnine. Tudi če dobi delo, lahko mesečno zasluži le okoli 50,00 EUR. Sodišče pa na drugi strani ni upoštevalo dejstva, da mora tožnik preživljati še tri mladoletne otroke, ki jih ima skupaj z N. V. Kar se tiče stikov pa je pritožnik mnenja, da je sodišče določilo premajhen obsegov stikov med tožencem in tremi mladoletnimi otroci. Pritožnik ima že od meseca novembra 2018 obsežne proste izhode in glede na to, da bi se stiki med pritožnikom in mladoletnimi otroci lahko izvrševali vsako sredo v mesecu ob enaki uri, je zato mnenja, da sodišče prve stopnje ni v zadostni meri določilo stikov, določilo je premajhen obseg stikov med pritožnikom in mladoletnimi otroci. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo določbe Zakona o zakonski zvezi, družinskih razmerij glede izvajanja stikov. Priglaša še pritožbene stroške.

3. Pritožbo v laični obliki podaja tudi pritožnik sam. V pritožbi pa navaja enako vsebino kot jo navaja po pooblaščenki. Mnenja je, da sodba sodišča prve stopnje ni izvršljiva glede preživnine. Navaja, da se je sodišče oprlo na mnenje CSD ..., katerega pa v spisu ni. Izvedenec klinične psihologije je podal pomanjkljivo mnenje, kar se kaže z zmotljivimi in napačnimi podatki v njegovem mnenju. S strani sodišča prve stopnje določena preživnina je previsoka, ker sodišče tudi ni upoštevalo dejstva, da mora skrbeti še za tri otroke, katere ima z N. Tožnica preprečuje telefonske stike med njim in otroci. Sodišče prve stopnje bi moralo upoštevati mnenje izvedenca R., prav tako tudi mnenj izvedenke J. B. in E. G. Odločitev je napačna tudi glede stikov o katerih je odločilo sodišče prve stopnje. Stiki bi morali potekati bolj pogosto, kot je to odločilo sodišče. 4. Pritožba je bila vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Glede odločitve o plačilu že zapadlih mesečnih preživninskih obrokov je sodišče prve stopnje sprejelo pravilno odločitev, ko je zaključilo, da je do pravnomočnosti sodbe zapadle preživninske obroke toženec dolžan plačati v 15 dneh od prejema sodbe, vse pod izvršbo. S sedanjo sodbo VSC je namreč potrjena sodba sodišča prve stopnje in so do te sodbe že zapadli preživninski obroki. Tako ta del sodbe ni obremenjen z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka, katero v obeh pritožbah uveljavlja pritožnik in je izvršljiva.

7. Sodišče prve stopnje je res napačno zapisalo, da se je oprlo tudi na mnenje CSD ... . V tem delu gre za očitno pomoto, saj takšnih mnenj centra za Socialno delo ..., sodišče prve stopnje ni pridobilo. Je pa svojo odločitev oprlo na mnenji Centra za socialno delo ... in ... in je vse to navedlo tako v dokaznem sklepu, kakor tudi v nadaljnji obrazložitvi svoje odločitve. Takšno pomoto bo sodišče prve stopnje na podlagi člena 328 ZPP lahko odpravilo, ta pomota pa ni vplivala na zakonitost in pravilnost izdane sodbe sodišča prve stopnje, ker le-ta temelji na obsežno izvedenem dokaznem postopku in na pravilni dokazni oceni dokazov. Zato je odločitev sodišča prve stopnje v vseh izpodbijanih delih pravilna in zakonita.

8. Napako, katero je izvedenec klinične psihologije napravil v točki IV. svojega mnenja je le-ta tudi pojasnil in jo je odpravil. Sodišče prve stopnje je v točki 12. obrazložitve sodbe ugotovilo, da je sicer pod točko IV. v okviru nalog, izvedenec res napačno zapisal, vendar pa je očitno, da je do napačnega zapisa prišlo pomotoma, saj je tako v začetku mnenja, na prvi strani številka zadeve in vsebina pravilno zapisana, tudi v nadaljevanju pa so podani odgovori na tista vprašanja sodišča, ki so bila postavljena v konkretni zadevi. Da je prišlo do tipkarske napake, je pojasnil tudi sam sodni izvedenec, in sicer na naroku za glavno obravnavo dne 7. 5. 2018. Sodišče prve stopnje je zato to mnenje izvedenca pravilno ocenilo kot verodostojno. Ocenilo je, da je izvedenec podal mnenje izčrpno in obrazloženo, tako v pisnem, kakor tudi v ustnem delu. To mnenje pa je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo kot tisti dokaz, ki je najbolj neposredno uporabljen za ta postopek, kajti izvedenec je proučeval in podal mnenje glede razmer, ki vladajo med otroci in tožnico v sedanjem času, to je v času izdaje sodbe sodišča prve stopnje. Zato sodišče prve stopnje pravilno ni upoštevalo, v pritožbi navedenih mnenj izvedenke B., T. R. in G. Ta mnenja za potrebe tega predmetnega postopka niso uporabljiva, ker se nanašajo na drugo predhodno obdobje in sicer so mnenja podana pred letom 2015. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno zavrnilo izvedbo dokaza z zaslišanjem priče J. K. in A. K., kajti pravilno je ocenilo, da so trenutne bivanjske razmere tožnice pri novem partnerju zelo ugodne in primerne za razvoj otrok in da ti dve priči nista v zadnjih dveh ali treh letih bile pri njej doma in tako ne moreta podati kakršnekoli izjave o trenutnih bivanjskih razmerah, ki veljajo pri tožeči stranki in njenim sedanjim partnerjem.

9. Ne držijo pritožbene navedbe tožene stranke glede odvisnosti matere otrok od alkohola ali drog. Še na zadnjem naroku za glavno obravnavo dne 7. 5. 2018 je izvedenec podrobno izpovedal, da pri tožnici ni mogoče opaziti odvisnosti od nedovoljenih substanc. Res je, da je tožnica nekoliko manj avtonomna, zato potrebuje še neko osebo, na katero se lahko nasloni. To osebo je sodišče prve stopnje ugotovilo v tožničinem sedanjem partnerju. Izvedenec je pojasnil, da je pri mnenju upošteval ves kontekst in sicer da tožnica skrbi za otroke, da so poročila s strani CSD in šole ugodna ter, da iz pogovora izvedenca z otroki ni izhajalo, da bi mlajša dva otroka odklanjala mater, delitev otrok v tako relativno majhni starostni skupini pa ni zaželena, niti koristna, otroci pa si ne želijo tretje osebe (rejništvo). Izvedenec je pojasnil, da je pri mnenju upošteval tudi to, da oče izbira neko mejno pot med zakonitim in nezakonitim, da ima serijo nekih postopkov in da torej predstavlja nezanesljivo obliko starševstva. Izvedenec je pojasnil, da ni primerno, da se otroci sedaj dajejo na primer v rejništvo, ko so se oprijeli neke, ne sicer idealne, ampak bolj ali manj normalne razvojne poti. Izvedenec je pojasnil, da imajo otroci pri materi, pri kateri so sedaj, dovolj normalne pogoje za dokončanje šole, zato je sodišče prve stopnje pravilno sledilo njegovemu mnenju, da trenutne razmere pri otrocih pri materi niso povsem optimalne, da pa je vzpostavljen stik, ko se tožnica trudi tudi s šolo, da otroci začnejo normalno hoditi v šolo in da pridejo spet na tisti pravi, zdrav nivo razvoja otroka. Tožnica namreč poskrbi za to, da so otroci urejeni, preskrbljeni, da normalno hodijo v šolo, to velja tako glede trenutnega izobraževanje glede M., M. in L. Vse to je sodišče pravilno in obširno obrazložilo v svoji obširni obrazložitvi, s katero se sodišče druge stopnje v celoti strinja in se strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje, da je za vse tri otroke pri materi dobro poskrbljeno in da imajo otroci sedaj relativno stabilno okolje. Iz vseh poročil CSD in iz poročil šole izhaja, da se tožnica zelo trudi in da je otrokom dobra mati, upoštevaje trenutno stanje, ko je toženec že dlje časa na prestajanju kazni zapora, tožnica pa že ves čas trajanja postopka veliko dela na sebi, prav tako upoštevajoč, da iz vseh poročil in mnenj in tudi iz mnenja sodnega izvedenca izhaja, da je za vse otroke v največjo korist, da se dodelijo materi. Tako ni dvoma, da že precej časovno oddaljena izvedenska mnenja, za ta postopek niso uporabljiva. Sodišče prve stopnje je tako pravilno opravilo dokazno oceno vseh izvedenih dokazov in je pravilno ugotovilo, da ni potrebe, da bi angažiralo še novega izvedenca klinične psihologije, kajti mnenje izvedenca Z. je strokovno, izvedenec pa se je oprl na trenutne razmere, ki vladajo v zvezi z otroci v odnosih do šole in do matere. Izvedenec je še pojasnil, da delitev otrok ne bi bila primerna in tudi ne bilo primerno, da se otroci dajo v kakršnokoli rejništvo, kajti za njih je v trenutni situaciji dobro poskrbljeno, funkcionirajo normalno in mati se zelo trudi, da se bo to stanje še izboljšalo. Sodišče prve stopnje je tako pravilno ugotovilo dejansko stanje zadeve, ni storilo očitanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in je pravilno uporabilo v 18. točki obrazložitve citirano materialno pravo in je pravilno odločilo, kot to izhaja iz točke III. izreka glede dodelitve skupnih mladoletnih otrok v varstvo, vzgojo in oskrbno materi R. M. 10. Pravilna je tudi odločitev sodišča prve stopnje glede dolžnosti plačevanja preživnine, tako za nazaj kakor tudi trenutno. Sodišče prve stopnje je določilo tako imenovano simbolično preživnino. Pri tem je pravilno upoštevalo potrebe mladoletnih otrok in zmožnost matere, da zagotovi njihovo preživljanje. V spisu ni podatkov o tem, da otroci ne bi bili primerno materialno preskrbljeni. Toženec kot oče ne prispeva niti za preživljanje teh treh otrok, kakor tudi tistih treh otrok, katere ima z N., zato sodišče prve stopnje ni bilo dolžno upoštevati tudi dejstva, da bo moral skrbeti še za te tri otroke. Pritožba tako glede določitve preživnine ni utemeljena, kajti tudi sam toženec je izjavil, da bo lahko takoj, po prihodu iz zapora poskrbel za preživljanje vseh otrok.

11. Pravilna je tudi odločitev sodišča prve stopnje glede dolžine in pogostosti stikov. Iz mnenja izvedenca in izvedenih dokazov ne izhaja, da bi bilo v korist otrok, da bi imeli stike večkrat, kot pa jih je določilo sodišče prve stopnje. Zato je odločitev sodišča prve stopnje v tej zvezi materialno pravno pravilna. Prav tako je pravilna odločitev glede telefonskih stikov, od toženca pa je seveda odvisno kako bo te stike izvajal oziroma, da bo navezal takšne stike z otroci, ki bodo v njihovo korist, ne pa v njihovo škodo.

12. Glede na obrazloženo je zato sodišče druge stopnje ob uporabi določbe člena 353 ZPP obe pritožbi tožene stranke, tako po pooblaščenki kakor tudi lastnoročno - laično pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in je v izpodbijanih delih potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo vso, v sodbi citirano materialno pravo. Ni storilo očitanih bistvenih kršitev določb ZPP kot to izhaja iz obrazložitve te sodbe sodišča druge stopnje Sodišče prve stopnje pa tudi ni storilo tiste bistvene kršitve določb ZPP, na katere mora paziti sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).

13. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s členom 165 ZPP).