Jedro

Ker je bil delavec že predhodno obravnavan v disciplinskem postopku zaradi vinjenosti na delovnem mestu (in ne gre za prvo tovrstno kršitev), ni mogoče pričakovati od delodajalca, da bi še naprej vzdrževal delovno razmerje s tožnikom.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek, da je redna odpoved pogodbe iz krivdnega razloga tožeči stranki N. N. z dne 12.5.2003 nezakonita in tožniku na podlagi te odpovedi delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo in je tožena stranka dolžna tožnika pozvati nazaj na delo na isto delovno mesto, kot ga je tožnik opravljal pred prenehanjem delovnega razmerja ter mu za ves čas, ko ni delal, priznati vse pravice iz dela in po delu ter mu med drugim plačati izpadlo plačo in druge denarne prejemke z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega zneska dalje do plačila; mu povrniti stroške postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe do plačila, vse v 8 dneh, da ne bo izvršbe.

Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožeča stranka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je popolno ugotovilo odločilna dejstva, jih pravilno dokazno ocenilo, pri tem ni storilo bistvene kršitve določb postopka, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, zato pritožbeno sodišče ne ponavlja razlogov izpodbijane sodbe. Tožeča stranka v pritožbi navaja, da je sodišče nepravilno ugotovilo, da je bil tožnik dne 25.4.2003 na delovnem mestu vinjen in da mu je ta vinjenost dokazana z alkotestom. Iz sestavljenega zapisnika o opravljenem preizkusu ni razvidno, za kakšno napravo je šlo. Ni naveden proizvajalec naprave, ne tip naprave, niti da bi šlo za merjenje česa drugega, ne pa alkohola. O tem v spisu ni podatkov, kaj pomeni sprememba barve reagenta. O tem sodišče ne ve nič. Tožeča stranka ustreznih dokazov ni ponudila, zato je povsem brez dejanske podlage zaključek, da je, na podlagi pozelenitve reagenta do polovice, tožnik bil vinjen. Sodišče utemeljuje vinjenost tudi z izpovedjo prič V. V. in M. Z., ki sta ugotovila po načinu hoje tožnika, po njegovem govoru (tožnik naj bi tedaj veliko govoril) in po vonju. Te njihove navedbe so neupoštevne, saj se lahko vinjenost ugotavlja le s strokovnim pregledom, ki je pridržan zdravnikom. Tudi sicer pozelenitev do polovice ne predstavlja koncentracije alkohola nad 0,5 promile. Do 0,5 promile ni zunanjih znakov alkoholiziranosti. Znaki, ki so jih priče navedle, to je motnje v hoji, govoru, se pojavljajo šele pri koncentraciji nad 1 promil. Pritožba nadalje meni, da dejansko stanje ni razčiščeno in kakšna naprava je bila uporabljena. Nepravilno je sodišče uporabilo materialno pravo, to je 23. člen Pravilnika o sistemizaciji in organizaciji delovnih mest. Sodišče glede tega člena pravi, da ne dopušča kakršnekoli prisotnosti alkohola na delovnem mestu. Razlaga je neprimerna, saj se minimalne količine lahko pokažejo že ob zaužitju prezrelega sadja, zaležane solate in podobno. Končno sodišče meša pojme in v razlogih na 5. strani govori o tem, da delavec ne sme delati pod vplivom alkohola, ne glede na stopnjo vinjenosti; po drugi strani govori o tem, da 23. člen Pravilnika izključuje kakršnokoli prisotnost alkohola na delovnem mestu. Prisotnost alkohola recimo 0,01 promile in podobno ne pomeni vinjenosti.

Pritožba tudi uveljavlja, da je sodišče napačno uporabilo 51. člen Kolektivne pogodbe za dejavnost kovinskih materialov in livarn ter za kovinsko in elektroindustrijo Slovenije. Drugi odstavek navedenega člena je jasen in pravi, da odločitev pristojnega vodilnega delavca, ali organa delodajalca, s katero naj bi bil sindikalni zaupnik prerazporejen na drugo delovno mesto in tako dalje, je brez pravnega učinka, če sindikat k njej ne da pisnega soglasja. Pisnega soglasja sindikat ni dal, zato redna odpoved pogodbe iz krivdnega razloga nima pravnega učinka. Še vedno velja kolektivna pogodba ne glede na to, da je 1.1.2003 začel veljati nov Zakon o delovnih razmerjih. Hkrati se pritožnik sklicuje na pravno imuniteto, kot jo določa 78. člen Podjetniške kolektivne pogodbe. Predlaga razveljavitev in ponovno odločanje, da se ugotovi, za kakšno napravo gre; preveriti bi bilo treba A testiranost naprave.

Pritožbeno sodišče je ocenilo izvedene dokaze in zaključuje, da pritožbene navedbe ne morejo biti upoštevne. Enako kot sodišče prve stopnje ne dvomi, da bi bila uporabljena nestandardna naprava za ugotavljanje alkohola v krvi oz. vinjenosti. Tožnik N. N. je izpovedal, da se ni protivil opravljanju preizkusa za vinjenost; dva sta prišla iz varnostne službe in opravila alkotest. Test je opravil tako, da je pihal v vrečko, ki je pozelenela točno polovico. N. N. je izpovedal, da tistega dne ni zaužil alkohola, res pa je, da ga je dan prej, oziroma je imel neko zabavo, ki je trajala do 23. ure. Ni mu bilo znano, koliko časa trajajo posledice uživanja alkohola. Zato sklepa, da je bil to razlog pozelenitve ampule. Izpovedal je tudi, da prej ni bil obravnavan v disciplinskem postopku, razen enkrat. Sodišče prve stopnje je glede očitka vinjenosti alkohola zaslišalo tudi pričo V. V., ki je izpovedal, da se je tožnik v začetku protivil alkotestu, na koncu je pristal. Povedal je, da je ampula pozelenela do polovice, da je popoldne, ko je opravljal alkotest, opazil, da je tožnik kazal znake vinjenosti in sicer poznalo se mu je po očeh, po hoji, po načinu govora; ko je tožnik pod vplivom alkohola, ponavadi veliko govori. Tedaj tudi precej kliče po telefonu, želi rešiti probleme, kajti drugače je tožnik mirne narave. Znano mu je, da je bil tožnik v zadnjih dveh letih dvakrat ali trikrat v takšnem stanju, tako da mu je bila izdana propustnica in so ga poslali domov. Priča M. Z. je izpovedala, da tožnika pozna kot sodelavca. Spornega dne je prišel v njeno pisarno in je opazila, da je v vinjenem stanju. To se je kazalo v njegovem obnašanju, načinu govora, hoji in po vonju. Večkrat ga je videla v takšnem stanju; v službi, kot izven službe. Bil je že obravnavan v disciplinskem postopku. Spornega dne mu je povedala, da bo poklicala varnostno službo, da se opravi alkotest. Izpovedala je tudi, da tožnik ni zahteval, da se obvesti sindikat. Pritožbeno sodišče meni, da je sodišče prve stopnje popolno izvedlo dokaze, da je moglo brez dvoma zaključiti, da je tožnik bil spornega dne na delovnem mestu pod vplivom alkohola, kar pomeni tako hujšo kršitev in krivdno ravnanje tožnika, da je bila utemeljena odpoved pogodbe o zaposlitvi, kot je sodišče prve stopnje pravilno razlogovalo. Pritožbeno sodišče še pripominja, da je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo, da je tožnik bil že predhodno obravnavan v disciplinskem postopku. Ne gre za prvo tovrstno kršitev, zato je pravilno zaključiti, da ni mogoče pričakovati od tožene stranke, da bi še naprej vzdrževala delovno razmerje s tožnikom. Zato ni potrebno razveljaviti izpodbijane sodbe, da bi sodišče prve stopnje izvedlo še dopolnilni dokazni postopek, kot ga predlaga pritožba. Nenazadnje očitana kršitev delovnih obveznosti nima zveze s sindikalno dejavnostjo; po drugi strani pa tudi tožnik ni zahteval, da bi se v postopku pred toženo stranko pridobilo soglasje sindikata.

Zaradi navedenega je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

Pritožba ni utemeljena, zato je bilo treba odločiti, da tožeča stranka krije sama svoje stroške pritožbe.