22. 6. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Marije Dreu iz Maribora, ki jo zastopa Tomaž Čad, odvetnik v Ljubljani, in drugih, ki jih zastopa Marija Dreu, na seji dne 22. junija 2006

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu za del območja S 16 v Mariboru (Medobčinski uradni vestnik Štajerske in Koroške, št. 19/04) se zavrne.

2.Pobudniki sami nosijo svoje stroške postopka.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudniki izpodbijajo Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu za del območja S 16 v Mariboru (v nadaljevanju Odlok o spremembah ZN), ker spreminja namensko rabo objekta D iz poslovno trgovske dejavnosti v večnamenski objekt. Pobudniki navajajo, da živijo v 100 metrskem vplivnem območju in da se jim bodo zaradi te gradnje poslabšali bivalni pogoji. Odlok o spremembah ZN naj ne bi bil v skladu z Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Maribor za območje Mestne občine Maribor v letu 2000 zaradi urbanistične zasnove mesta Maribor (Medobčinski uradni vestnik, št. 2/01 – v nadaljevanju Prostorski plan). Po Prostorskem planu naj bi bilo območje S 16 opredeljeno kot površina za stanovanjske in dopolnilne dejavnosti. Te dejavnosti naj ne bi imele narave trgovskega centra. Ker naj na območju S 16 gradnja trgovskega centra ne bi bila dopustna, naj bi bil izpodbijani akt v neskladju z 21. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in nasl. – v nadaljevanju ZUreP-1). Odlok o spremembah ZN naj ne bi bil sprejet v pravilni obliki, ker ni bil izdelan lokacijski načrt. Ker naj bi bil program priprave sprejet le 3 dni po prvi prostorski konferenci, naj bi bil zato v neskladju z 28. členom ZUreP-1. Sklep o javni razgrnitvi naj bi bil objavljen 16. 2. 2004, na dan začetka javne razgrnitve, kar naj bi bilo v neskladju z 31. členom ZUreP-1. Pobudniki predlagajo, naj Ustavno sodišče izpodbijani akt odpravi, nasprotni udeleženki pa naloži stroške.

2.Mestna občina odgovarja, da je leta 2001 sprejela Odlok o zazidalnem načrtu za del območja S 16 (Medobčinski uradni vestnik, št. 18/01 – v nadaljevanju Odlok o ZN), ki obsega površino med Murkovo ulico na vzhodu, Preradovičevo na severu, ulico Na Poljanah na jugu in na zahodu do podaljška Dravograjske ceste. Območje naj bi bilo namenjeno stanovanjski, trgovski, gostinski, poslovni, kulturno razvedrilni, zabavni, šolski in športni dejavnosti s parkirnimi površinami. Pri pridobivanju gradbenih dovoljenj za poslovno trgovske objekte naj bi bilo ugotovljeno, da v zazidalnem načrtu niso natančno določeni gabariti in programi v teh objektih. Zato naj bi investitorji Mestni občini dali pobudo za dopolnitev zazidalnega načrta. Z Odlokom o spremembah ZN naj bi bila podrobnejše načrtovana gradnja objektov C in D ter ureditev ceste z desno zavijalnima pasovoma iz ulice Na Poljanah v območje teh objektov in v Korčetovo ulico. Objekt D naj bi bil večnamenski objekt za trgovske, gostinske, storitvene in kulturno razvedrilne dejavnosti. Postopek priprave in sprejemanja Odloka o spremembah ZN naj bi potekal po določbah ZUreP-1. Prva prostorska konferenca naj bi bila dne 24. 10. 2003. Nosilci urejanja prostora naj bi bili o dnevu konference obveščeni z vabilom, drugi pa z javnim naznanilom v dnevnikih Delo in Večer. Program priprave izpodbijanega akta naj bi bil objavljen v uradnem glasilu Mestne občine dne 25. 11. 2003, uveljavljen pa naj bi bil 26. 11. 2003. Mestna četrt Studenci naj bi z izpodbijanim odlokom soglašala. Javna razgrnitev naj bi potekala med 16. 2. 2004 in 17. 3. 2004 v prostorih Mestne četrti Studenci, Zavoda za prostorsko načrtovanje in na internetni strani Mestne občine. V času javne razgrnitve naj bi bile podane štiri pisne pripombe, javne obravnave pa naj bi se udeležila le dva občana. Športno društvo Studenci in Srednja prometna šola naj bi konstruktivno sodelovala pri sprejemanju zazidalnega načrta. Zazidalni načrt naj bi bil izdelan na podlagi strokovnih podlag, ki naj bi upoštevale tudi prometno študijo. Po ZUreP-1 naj bi zazidalni načrti veljali do sprejema občinskega prostorskega reda. Pobudniki naj bi imeli možnost dajanja pripomb v času sprejemanja prostorskega izvedbenega akta, vendar naj te možnosti ne bi izkoristili.

B.

3.Pobudniki, ki živijo Na Poljanah in v Korčetovi ulici, izkazujejo pravni interes, ker Odlok o spremembah ZN zaradi gradnje spornega objekta določa novo prometno ureditev, ki se nanaša tudi na ti dve ulici. V pravni interes drugih se Ustavnemu sodišču zato ni bilo treba spuščati.

4.Pred sprejetjem Odloka o ZN se je območje S 16 urejalo z Odlokom o prostorsko ureditvenih pogojih za mesto Maribor (Medobčinski uradni vestnik, št. 26/98 – Odlok o PUP). Po tem aktu je bilo za del območja določeno, da se ureja s prostorskimi ureditvenimi načrti, za sporno območje pa je bila predvidena izdelava zazidalnega načrta. S Prostorskim planom je bilo sporno območje uvrščeno v prostorsko plansko enoto St 2–C (Studenci 2 – območje za centralne dejavnosti). Za del te prostorsko planske enote je bil sprejet Odlok o ZN, ki je načrtoval gradnjo stanovanjskih objektov (A1, A2, B1 in B2), trgovsko–poslovnih objektov (C in D), športnih objektov (E in F) in objekt G, namenjen šolski dejavnosti. Objekt D je bil lociran ob Preradovičevi ulici in je bil načrtovan kot pritličje in etaža. Iz programa priprave Odloka o spremembah ZN izhaja, da Odlok o ZN ni vseboval natančnih višinskih gabaritov za objekta C in D, niti nista bila določena njuna programa, zato je nasprotna udeleženka pripravila spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta. Z izpodbijanim odlokom pa je načrtovan objekt D kot večnamenski objekt v izmeri 173 m x 81 m (K+P+1), natančno je določen tudi njegov program, predvidena je tudi gradnja garažne hiše. Po določbi 7. člena Odloka o spremembah ZN sta načrtovana še gradnja voznega pasu za zavijanje v desno v dolžini 30 metrov in semaforizirano križišče.

5.Po določbi 21. člena ZUreP-1 izvedbeni prostorski akti ne smejo spreminjati odločitev strateških prostorskih aktov (prostorskih planov). Ker po Prostorskem planu spada večnamenski objekt D, ki ga ureja Odlok o spremembah ZN, v območje St 2–C, ki je namenjeno centralnim dejavnostim, za katere je predvidena gradnja večnamenskega objekta, je očitek pobudnikov, da je izpodbijani akt v neskladju z 21. členom ZUreP-1, neutemeljen.

6.Iz navedb v odgovoru in iz listinske dokumentacije izhaja, da je postopek priprave in sprejemanja Odloka o spremembah zazidalnega načrta potekal v skladu s pravili, ki so določena v 27. do 31. členu ZUreP-1. Po 28. členu ZUreP-1 zbor konference skliče in vodi pripravljalec najmanj osem dni pred sprejemom programa priprave in najmanj štirinajst dni pred javno razgrnitvijo. Program priprave za občinske prostorske akte sprejme župan in ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije oziroma v občinskem uradnem glasilu (27. člen). Predlog prostorskega akta mora biti pred sprejetjem javno razgrnjen za najmanj 30 dni. V času javne razgrnitve organizira pripravljalec njegovo javno obravnavo. O razgrnitvi ter kraju in času obravnave mora pripravljalec javnost obvestiti z objavo v uradnem glasilu ter na krajevno običajen način najmanj en teden pred začetkom javne razgrnitve. Prva prostorska konferenca je bila 24. 10. 2003. Program priprave je Župan sprejel in ga objavil v uradnem glasilu Mestne občine št. 26/03 dne 25. 11. 2003, veljati pa je začel dan po objavi. Od tega dne so se šteli tudi vsi roki za pripravo izpodbijanega akta. Odločilno je, kdaj je program uveljavljen, saj se od tega dne štejejo roki za posamezna opravila pri pripravi izpodbijanega akta. O javni razgrnitvi je bila javnost obveščena dne 6. 2. 2004, ko je bil sklep objavljen v dnevniku Večer. Javna razgrnitev pa je potekala od 16. 2. 2004 do 17. 3. 2004. To pomeni, da so bili občani pravočasno obveščeni o poteku javne razgrnitve in so lahko na njej sodelovali. Zato očitek pobudnikov, da je bila javnost obveščena šele na dan javne razgrnitve, ko je bil sklep objavljen tudi v uradnem glasilu nasprotne udeleženke, ni utemeljen.

7.Po 174. členu ZUreP-1 ob sprejemu prostorskega reda občine občinski svet z odlokom ugotovi, kateri prostorski izvedbeni načrti, sprejeti na podlagi Zakona o urejanju naselji in drugih posegov v prostor (Uradni list RS, št. 18/84 in nasl. – ZUN), oziroma njihove posamezne sestavine so bodisi v nasprotju s strategijo prostorskega razvoja občine ali prostorskim redom občine bodisi so že izvedeni. Kolikor so z njima skladni, veljajo najdalj deset let od uveljavitve prostorskega reda občine. To pomeni, da se v prehodnem obdobju do sprejema občinskega prostorskega reda prostorski izvedbeni akti (zazidalni, ureditveni in lokacijski načrt), ki so bili sprejeti po določbah Zakona o urejanju naselji in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84 in nasl. – ZUN) lahko spreminjajo in dopolnjujejo tudi po uveljavitvi ZUreP-1. Postopki za pripravo novih prostorskih izvedbenih aktov pa se pričnejo le za lokacijske načrte. Zato je zatrjevanje pobudnikov, da bi moral biti sprejet lokacijski načrt in ne sprememba zazidalnega načrta, neutemeljeno.

8.Glede na zgoraj navedeno je Ustavno sodišče pobudo kot očitno neutemeljeno zavrnilo (1. točka izreka).

9.Pobudniki so zahtevali povračilo stroškov v postopku. Po prvem odstavku 34. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS) nosi v postopku pred Ustavnim sodiščem vsak udeleženec svoje stroške postopka, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. Za takšno drugačno odločitev bi morali obstajati posebni razlogi, ki jih pobudniki ne navajajo. Zato je Ustavno sodišče odločilo, da svoje stroške postopka nosijo sami (2. točka izreka).

C.

10.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena in prvega odstavka 34. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednik dr. Janez Čebulj