Jedro

Utemeljene so pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje odločilo nepravilno v delu, ko je glede zakonskih zamudnih obresti od posameznih zneskov glavnice odločilo, da tečejo od 1. 10. 2020 dalje do plačila.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani I. točki izreka spremeni, tako da sedaj glasi: ″Ugovoru dolžnika se delno ugodi in se sklep o izvršbi razveljavi za dne 30. 9. 2020 plačan znesek 185,13 EUR (54,91 EUR + 76,02 EUR + 54,20 EUR) ter se v tem delu predlog za izvršbo zavrne, v preostalem delu pa se ugovor zavrne.″

II. Dolžnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo, mora pa upniku v roku osem dni povrniti 100 EUR stroškov tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom ugodilo dolžnikovemu ugovoru, sklep o izvršbi z dne 1. 7. 2022 razveljavilo za dne 30. 9. 2020 plačanih 185,13 EUR (54,91 EUR + 76,02 EUR + 54,20 EUR) in za tek zakonskih zamudnih obresti od 15. 5. 2014 tako, da sedaj tečejo obresti od zahtevane glavnice 2.141,50 EUR od 1. 10. 2020 dalje do plačila, od zneska 1.526,69 EUR od 1. 10. 2020 dalje do plačila in od zneska 1.546,64 EUR od 1. 10. 2020 dalje do plačila (I. točka izreka). Odločilo je o nadaljnjih izvršilnih stroških (II. točka izreka).

2. Upnica vlaga zoper sklep sodišča prve stopnje pravočasno pritožbo, s katero izpodbija I. točka izreka sklepa iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP, oboje v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Predlaga, da pritožbeno sodišče njeni pritožbi ugodi in izpodbijano I. točko sklepa sodišča prve stopnje spremeni tako, da se ta pravilno glasi: „Ugovoru dolžnika se ugodi, sklep o izvršbi sodišča se razveljavi za dne 30. 9. 2020 plačanih 185,13 EUR (54,91 EUR + 76,02 EUR + 54,20 EUR) tako, da mora dolžniku plačati še glavnico v višini 2.141,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 10. 2020 dalje do plačila, preostanek zapadlih neplačanih zamudnih obresti od glavnice 2.141,50 EUR od 15. 5. 2017 do 30. 9. 2020 v višini 502,79 EUR, glavnico v višini 1.526,69 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 10. 2020 dalje do plačila, preostanek zapadlih neplačanih zamudnih obresti od glavnice 1.526,69 EUR od 15. 5. 2017 do 30. 9. 2020 v višini 358,40 EUR, glavnico v višini 1.546,64 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 10. 2020 dalje do plačila, preostanek zapadlih neplačanih zamudnih obresti od glavnice 1.546,64 EUR od 15. 5. 2017 do 30. 9. 2020 v višini 363,16 EUR, oziroma podredno, da izpodbijano I. točko izreka sklepa razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Zahteva tudi vračilo plačane sodne takse. Navaja, da ji sodišče prve stopnje nepravilno ni priznalo zapadlih neplačanih zakonskih zamudnih obresti, ki so se natekle od posameznih zneskov glavnic od zapadlosti do delnega plačila. Ker sodišče prve stopnje svoje odločitve v tem delu ni pojasnilo, uveljavlja kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Odločitev sodišča prve stopnje je nepravilna, saj je bil predlog za izvršbo vložen na podlagi izvršilnega naslova (seznam neplačanih priznanih terjatev z dne 8. 10. 2020, ki je priloga sklepu o končanju postopka osebnega stečaja dolžnika), iz katerega izrecno izhaja upravičenost upnice do zakonskih zamudnih obresti od posameznih zneskov glavnic od 15. 5. 2017 dalje do plačila, upnica pa v odgovoru na dolžnikov ugovor ni pritrdila dolžnikovim neobrazloženim navedbam, da lahko zahteva samo obresti od dneva delnega plačila dalje in ne od 15. 5. 2017 dalje. Upnica je v odgovoru na ugovor izrecno navedla, da od dolžnika zahteva plačilo posameznih zneskov glavnic z zakonskimi zamudnimi obrestmi do 1. 10. 2020 dalje in zneske zapadalih neplačanih zakonskih zamudnih obresti, ki so se natekle od posameznih zneskov glavnic od 15. 5. 2017 do dneva plačila 30. 9. 2020. Zato nikakor ni mogoče zaključiti, da se je upnica strinjala, da lahko zahteva zakonske zamudne obresti od posameznega zneska glavnice zgolj od 1. 10. 2020 dalje. Pravica do obračunavanja zakonskih zamudnih obresti izhaja iz 256. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, način obračunavanja pa iz 288. člena OZ. Tudi če bi sodišče prve stopnje štelo, da gre pri dolžnikovemu plačilu v znesku 185,13 EUR za plačilo glavnice, bi bila odločitev, da zakonske zamudne obresti od preostanka glavnice tečejo šele od 1. 10. 2020 dalje, v nasprotju z izvršilnim naslovom, po katerem tečejo zakonske zamudne obresti od 15. 5. 2017 dalje.

3. Dolžnik v odgovoru na pritožbo smiselno pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu in priglaša stroške vložitve odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Predmet pritožbenega preizkusa je odločitev sodišča prve stopnje o dolžnikovemu ugovoru zoper sklep o izvršbi z dne 1. 7. 2022. V obravnavani zadevi je bil sklep o izvršbi izdan na podlagi izvršilnega naslova – pravnomočnega in izvršljivega sklepa o končanju postopka osebnega stečaja nad dolžnikom z dne 8. 10. 2020, s katerim je bilo dolžniku naloženo, da mora plačati upnici po priloženem seznamu priznanih neplačanih terjatev glavnice v višini 2.141,50 EUR, 1.526,69 EUR in 1.546,64 EUR, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 5. 2017 dalje. Na izvršilni naslov je sodišče prve stopnje vezano, vse dokler ni izvršilni naslov z izrednimi pravnimi sredstvi spremenjen, odpravljen ali razveljavljen.

6. Dolžnik je zoper sklep o izvršbi vložil ugovor, v katerem je ugovarjal, da je upnici že delno poplačal terjatev v višini 185,13 EUR in je tako na dan 8. 10. 2020 dolgoval znesek 5.029,70 EUR in ne 5.214,83 EUR ter da upnica glede na delno plačilo ne more zahtevati obresti od zapadlosti glavnice, ampak od delnega plačila. Upnica je v odgovoru na dolžnikov ugovor pritrdila dolžniku, da pomotoma ni upoštevala treh plačil v skupni višini 185,13 EUR, ki jih je prejela od stečajnega upravitelja 30. 9. 2020 in je za ta del delno umaknila predlog za izvršbo, še vedno pa je izrecno zahtevala posamezne zneske glavnic z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 10. 2020 dalje in zneske preostanka zapadlih neplačanih obresti od posameznih zneskov glavnic od 15. 5. 2017 do 30. 9. 2020. 7. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dolžnikovemu ugovoru ugodilo in sklep o izvršbi razveljavilo za dne 30. 9. 2020 plačanih 185,13 EUR (54,91 EUR + 76,02 EUR + 54,20 EUR) in se za tek zakonskih zamudnih obresti od 15. 5. 2014 tako, da sedaj tečejo obresti od posameznih zneskov glavnic od 1. 10. 2020 dalje do plačila, ker je zaključilo, da je upnica v svojem odgovoru na dolžnikov ugovor pritrdila dolžnikovim navedbam, da je spregledala delna plačila v višini 185,13 EUR in je za te zneske umaknila izvršbo, prav tako pa je popravila obrestni del svojega zahtevka tako, da je terjala zakonske zamudne obresti od glavnice od dneva delnih plačil dalje in ne od dneva zapadlosti terjatve (55. in četrti odstavek 58. člena ZIZ).

8. Sodišče prve stopnje je odločilo pravilno v delu, ko je ugodilo ugovoru za dne 30. 9. 2020 plačanih 185,13 EUR in v tem delu sklep o izvršbi razveljavilo, ker je ugotovilo, da je upnica pritrdila dolžnikovim ugovornim navedbam o delnem plačilu in za ta del umaknila izvršbo. Pri tem se je pravilno oprlo na 55. člena ZIZ, po katerem je po prvem odstavku mogoče ugovor zoper sklep o izvršbi vložiti iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo in so primeroma našteti.

9. Utemeljene pa so pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje odločilo nepravilno v delu, ko je glede zakonskih zamudnih obresti od posameznih zneskov glavnice odločilo, da tečejo od 1. 10. 2020 dalje do plačila. Ne drži zaključek sodišča prve stopnje, da je upnica v odgovoru na ugovor pritrdila dolžnikovim navedbam, da lahko zahteva samo obresti od posameznih zneskov glavnice od dneva delnega plačila dalje in ne od 15. 5. 2017, saj je upnica tako v predlogu za izvršbo kot tudi v odgovoru na ugovor izrecno zahtevala tudi plačilo zakonskih zamudnih obresti od posameznega zneska glavnice tudi za obdobje od 15. 5. 2017 do 30. 9. 2020, v delu, ki z delnim plačilom še ni bil plačan, te zakonske zamudne obresti pa izhajajo tudi iz izvršilnega naslova, na katerega je sodišče prve stopnje vezano.1

10. Iz navedenih razlogov je zato pritožbeno sodišče upničini pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (I. točka izreka) spremenilo, tako da je ugovoru delno ugodilo in se sklep o izvršbi razveljavilo za dne 30. 9. 2020 plačan znesek 185,13 EUR (54,91 EUR + 76,02 EUR + 54,20 EUR) ter v tem delu predlog za izvršbo zavrnilo, v preostalem delu pa je ugovor zavrnilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Upnica je s pritožbo uspela v celoti in so bili navedeni stroški potrebni za izvršbo (drugi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, peti odstavek 38. člena ZIZ), zato ji mora dolžnik v osmih dneh povrniti stroške plačane sodne takse za pritožbo v znesku 100,00 EUR. Dolžnik pa sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 155. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ, in šesti odstavek 38. člena ZIZ).

1 Dolžnica je na dan delnega plačila v višini 185,13 EUR (30. 9. 2020) poleg glavnice dolgovala tudi natekle zakonske zamudne obresti od glavnice od 15. 5. 2017 do 30. 9. 2020.