Jedro

Tožena stranka ni razjasnila vsebine tožnikove vloge, smisla strankinega zahtevka pa organ ne more sam ugotavljati ali predpostavljati. Zato je preuranjeno sklepanje tožene stranke, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh v smislu 24. člena ZBPP.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, Organa za brezplačno pravno pomoč, št. Bpp 144/2014 z dne 2. 4. 2014 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči zaradi vložitve tožbe ter pravnega svetovanja in zastopanja v socialnem sporu zoper Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) zaradi plačila odškodnine zaradi neplačevanja premije za dodatno zdravstveno zavarovanje. V obrazložitvi odločbe navaja, da je tožnikovo prošnjo zavrnila na podlagi 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), ki določa objektivne pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Po navedeni določbi se brezplačna pravna pomoč ne dodeli, če je zadeva prosilca očitno nerazumna oziroma nima verjetnega izgleda za uspeh. Pri tem se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari oziroma v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. V skladu z določili Obligacijskega zakonika mora oškodovanec v postopku dokazati škodljivo dejstvo, obstoj škode, vzročno zvezo in odgovornost. Iz dopisa ZPIZ z dne 28. 3. 2014 je razvidno, da je zavod prenehal prosilcu plačevati premijo za dodatno zdravstveno zavarovanje zaradi uvedbe osebnega stečaja nad njim. Premijo pa je nakazoval do 30. 10. 2013. Po mnenju tožene stranke je ZPIZ ravnal v skladu z zakonom, zato njegova odgovornost za morebitno škodno ni podana. Sodišče bi zato odškodninsko tožbo po vsej verjetnosti zavrnilo, zato je tožena stranka njegovo vlogo za brezplačno pravno pomoč zaradi neizpolnjevanja pogoja iz 24. člena ZBPP zavrnila.

Tožnik v tožbi navaja, da ZPIZ že preteklo leto ni plačal dveh obrokov dodatnega zdravstvenega zavarovanja, razen tega je izpadlo plačilo pokojnine za mesec oktober. Prav tako za mesec oktober in november niso bile plačane premije dodatnega zavarovanja. Pokojnina mu je bila kasneje izplačana dne 10. 10. 2012, niso pa bile plačane premije. Zaradi navedenih nepravilnosti je zaprosil za brezplačno pravno pomoč, ki mu je bila odobrena, ter mu je bil dodeljen odvetnik A.A. Imenovani se za zadevo sploh ni zavzel ter mu je svetoval, da naj premije plača sam. Od organa za brezplačno pravno pomoč je zahteval drugega odvetnika, vendar so mu odgovorili, da je primer za njih končan ter da je odvetnik opravil vse, kar je bilo mogoče. Zadevo je nato prijavil Odvetniški zbornici, kjer so mu svetovali, da naj vloži novo vlogo za brezplačno pravno pomoč. V tem času je zavarovalnica B. poslala nov opomin zaradi neplačanih premij, za katere se je izkazalo, da jih je ZPIZ prenehal plačevati zaradi osebnega stečaja v katerem je. Ne razume kakšno zvezo ima njegov osebni stečaj s plačevanjem premij dodatnega zdravstvenega zavarovanja. ZPIZ ga o prenehanju plačevanja ni obvestil, niti ni obvestil socialne in računovodske službe v domu, kjer prebiva. To zadevo bo uredil v okviru domske službe, ostane pa še nerešena zadeva iz leta 2012, za kar mu niso dodelili brezplačne pravne pomoči. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in ugodi njegovi zahtevi za brezplačno pravno pomoč za zadeve iz leta 2012. Tožena stranka v odgovoru na tožbo ponavlja navedbe iz izpodbijane odločbe ter vztraja pri ugotovitvi, da niso izpolnjeni pogoji iz 24. člena ZBPP glede verjetnosti uspeha zadeve, za katero je zaprosil za brezplačno pravno pomoč. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba je utemeljena.

Po prvem odstavku 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem da: zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati (1. alinea) in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena (druga alinea). Pri tem se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen finančni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

V obravnavani zadevi odločitev tožene stranke v izpodbijani odločbi temelji na stališču, da tožnik ni izkazal verjetnega izgleda za uspeh morebitne odškodninske tožbe zoper ZPIZ zaradi neplačila premij za dodatno zdravstveno zavarovanje.

Presoja upravičenosti dodelitve brezplačne pravne pomoči vedno vključuje tudi presojo na podlagi 24. člena ZBPP, torej ali ima zadeva, za katero se uveljavlja brezplačna pravna pomoč, verjeten izgled za uspeh in jo je razumno sprožiti. Taka presoja, ki jo organu nalaga navedena določba in jo je organ dolžan izvesti, pa ne sme preseči pravnega standarda očitne nerazumnosti zadeve, ki je nedefiniran pravni standard, katerega vsebino je treba ugotavljati v vsakem primeru posebej.

Za navedeno presojo pa mora organ predhodno pravilno ugotoviti dejansko stanje. Iz vloge tožnika za brezplačno pravno pomoč v obravnavani zadevi je razvidno, da je zaprosil za brezplačno pravno pomoč zaradi vložitve tožbe zoper ZPIZ zaradi nerednega plačevanja dodatnega zavarovanja. Vlogi je priložil tudi opomin Zavarovalnice B., iz katerega je razvidno, da je imel tožnik na dan 20. 1. 2014 neporavnane premije v skupnem znesku 179,70 EUR. Prav tako se je skliceval na svoje navedbe v zadevi Bpp 108/2013. Iz dopisa ZPIZ z dne 28. 3. 2014 pa izhaja, da je zavod zadnjo premijo nakazal dne 30. 10. 2013 ter da je premije prenehal plačevati zaradi uvedbe osebnega stečaja nad tožnikom. V tožbi pa tožnik zatrjuje, da je zaprosil za brezplačno pravno pomoč zaradi neplačanih premij v letu 2012. Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da v zadevi dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno. Iz tožnikove tožbe izhaja, da je zanj sporno neplačilo premij dodatnega zdravstvenega zavarovanja za mesec oktober in november leta 2012, medtem ko ZPIZ zatrjuje, da je plačeval premije vse do 30. 10. 2013, ko je prenehal nakazovati premije zaradi osebnega stečaja tožnika. Na navedeni odgovor je tožena stranka tudi oprla svoj zaključek, da tožnikova zahteva nima verjetnega izgleda za uspeh, ker ni podana odgovornost ZPIZ za morebitno nastalo škodo. Takšen zaključek tožene stranke je po presoji sodišča preuranjen, saj tožena stranka niti ni razjasnila vsebine tožnikove vloge za brezplačno pravno pomoč. Tožnik je v prošnji navedel le, da želi vložiti tožbo zoper ZPIZ zaradi nerednega plačevanja dodatnega zavarovanja, kar je izkazoval z opominom Zavarovalnice B. Iz navedenega opomina je razvidna le skupna višina zapadlih obveznosti na dan 20. 1. 2014, ne pa tudi posamezne mesečne obveznosti. Vendar pa se je tožnik v prošnji skliceval tudi na svoje vloge v zadevi Bpp 108/2013, iz teh pa je razvidno, da govori o neplačanih premijah za leto 2012. Prav tako tožena stranka po prejemu odgovora ZPIZ z navedeno vlogo ni seznanila tožnika, s čimer je kršila pravila upravnega postopka, ki se tudi uporablja v postopkih po ZBPP. Ker torej v obravnavanem primeru tožena stranka niti ni razjasnila vsebine tožnikove vloge (smisla zahtevka organ ne more sam ugotavljati ali predpostavljati), je posledično tudi preuranjeno njeno sklepanje, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh v smislu 24. člena ZBPP.

Po vsem navedenem je sodišče tožbi ugodilo ter odpravilo izpodbijano odločbo na podlagi 2. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek, v katerem bo morala razjasniti vsebino tožnikovega zahtevka za brezplačno pravno pomoč, seznaniti tožnika s svojimi ugotovitvami in zbranimi dokazi ter nato ponovno odločiti v zadevi.

V zvezi s tožnikovimi navedbami v tožbi, ki se nanašajo na zadevo Bpp 108/2013, pa sodišče tožniku pojasnjuje, da je v vlogi za brezplačno pravno pomoč navedel, da želi vložiti tožbo zoper ZPIZ zaradi neizplačevanja pokojnine, zato mu je bila utemeljeno dodeljena brezplačna pravna pomoč le v zvezi z navedenim predmetom. Prav tako je dodeljeni odvetnik na podlagi odločbe Bpp 108/2013, ki se nanaša na pravno svetovanje, ki presega prvi pravni nasvet, lahko nudil pravno pomoč le v navedenem okviru in predmetu.