Jedro

Izmerjena fleksija 30/80 stopinj ne zadošča kriterijem za telesno okvaro po nobeni točki veljavnega Seznama telesnih okvar in tako ni izpolnjen funkcionalni kriterij za priznanje telesne okvare. Tudi ponovne meritve na invalidski komisiji, ko je ta izmerila gibljivost tožnikovega kolena od 15 do 70 stopinj, ne ustreza kriterijem za priznanje telesne okvare. Seznam telesnih okvar namreč zahteva omejeno gibljivost kolenskega sklepa z večjo stopnjo anatomske ali funkcije okvare, ta pa je omejena, če je ekstenzija manjša od 150 stopinj (30 stopinj po novem), kar pa ni bilo razvidno pri nobenem testiranju gibljivosti ne s strani fizioterapevtke, ne pri pregledu ortopeda pred izdajo dopolnilnega mnenja z dne 9. 3. 2017. Zato je tožbeni zahtevek za priznanje invalidnine za telesno okvaro utemeljeno zavrnjen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika na odpravo odločb toženca št. ... z dne 26. 2. 2015 in št. ... z dne 17. 11. 2014 ter da se tožniku prizna invalidnina za telesno okvaro. Ugotovilo je, da rezultati meritev gibljivosti tožnikovega kolena ne predstavljajo telesne okvare po Seznamu telesnih okvar, prav tako ni ugotovljen zelo razmajan kolenski sklep.

2. Zoper zavrnilno sodbo se pritožuje tožnik. Navaja, da sodišče ni upoštevalo meritev narejenih v rehabilitacijskem centru B. 26. 1. 2017 niti njegove pripombe na meritve pri invalidski komisiji. Gre za zelo razmajan kolenski sklep, za kar mora uporabljati tudi štiri točkovno ortozo na kolenu.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijane sodbe v okviru pritožbenih navedb in v obsegu, kakor ga določa drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami). V okviru navedenega preizkusa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

5. Pravna podlaga za rešitev sporne zadeve je Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2, Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami). Ta v 403. členu določa, da lahko zavarovanci do uveljavitve predpisov s področja varstva invalidov pridobijo pravico do invalidnine v skladu z določbami 143. do 145. in 147. ter 149. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami), vendar le za poškodbo pri delu ali poklicno bolezen.

6. V skladu s 143. členom ZPIZ-1 je telesna okvara podana, če nastane pri zavarovancu izguba, bistvenejša poškodovanost ali znatnejša onesposobljenost posameznih organov ali delov telesa, kar otežuje aktivnost organizma in zahteva večje napore pri zadovoljevanju življenjskih potreb, ne glede na to, ali ta okvara povzroča invalidnost ali ne. V skladu s 3. odstavkom istega člena določi minister, pristojen za delo, po predhodnem mnenju ministra, pristojnega za zdravstvo, vrsto telesnih okvar, na podlagi katerih se pridobi pravica do invalidnine in odstotke teh okvar. V skladu s 144. členom ZPIZ-1 pravico do invalidnine pridobi zavarovanec za telesno okvaro, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, če znaša telesna okvara najmanj 30 %, ne glede na dopolnjeno pokojninsko dobo.

7. Prvostopenjsko sodišče je v skladu s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1; Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji) presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe tožene stranke z dne 26. 2. 2015, s katero se zavrne pritožba tožnika zoper odločbo Območne enote A. z dne 17. 11. 2014 glede priznanja pravice do invalidnine, s katero je bilo odločeno, da tožnik nima pravice do invalidnine za telesno okvaro.

8. Iz dejanskega stanja, kakor ga je ugotovilo prvostopenjsko sodišče izhaja, da je bilo o tožnikovi zahtevi za priznanje pravice do invalidnine enkrat že odločeno. V sodnem postopku je s pravnomočno sodbo opr. št. V Ps 496/2012 z dne 20. 11. 2013 prvostopenjsko sodišče zavrnilo zahtevek tožnika po odpravi odločb tožene stranke z dne 30. 1. 2012 in 5. 10. 2011 ter po priznanju pravice do invalidnine za 40 % telesno okvaro, ki je posledica poškodbe pri delu (z dne 9. 5. 2007). Prvostopenjsko sodišče je tako v sedanjem sporu presojalo ali je po izdaji dokončne odločbe z dne 30. 11. 2012 pri tožniku prišlo v posledici poškodbe pri delu do takšnega poslabšanja, da je sedaj upravičen do invalidnine za telesno okvaro.

9. Tožnik je priložil meritve rehabilitacijskega centra B. z dne 24. 3. 2014 in 4. 4. 2014, sodišče prve stopnje pa je pridobilo še dopolnilno mnenje invalidske komisije II. stopnje. Ta je ugotovila, da je travmatolog ob zadnji kontroli 14. 2. 2013 navedel, da fleksije zaostajajo od 10 - 20 %, ekstenzija pa je ohranjena in čvrsta. V rehabilitacijskem centru B. je fiziatrinja 20. 5. 2014 po opravljeni fizikalni terapiji navajala, da ekstenzija zaostaja za 30 stopinj, fleksija je možna do 80 stopinj, razlog so anatomske spremembe kolena, ruptura hrbtnega hrustanca in poškodba križnih vezi. Pri pregledu na invalidski komisiji I. stopnje 29. 10. 2014 je bila ugotovljena fleskija od 10 do 90 %. Iz izvida funkcionalnega testiranja mišično-skeletnega sistema v rehabilitacijskem centru B. je razvidno, da je bila 24. 3. 2014 in ponovno 4. 4. 2014 izmerjena v desnem kolenu fleksija 30/80 stopinj, po starem pomeni to gibljivost od 150 do 80 stopinj. Izmerjena fleksija 30/80 stopinj ne zadošča kriterijem za telesno okvaro po nobeni točki veljavnega Seznama telesnih okvar in tako ni izpolnjen funkcionalni kriterij za priznanje telesne okvare. Tudi ponovne meritve na invalidski komisiji, ko je ta izmerila gibljivost tožnikovega kolena od 15 do 70 stopinj, ne ustreza kriterijem za priznanje telesne okvare. Seznam telesnih okvar namreč zahteva omejeno gibljivost kolenskega sklepa z večjo stopnjo anatomske ali funkcije okvare, ta pa je omejena, če je ekstenzija manjša od 150 stopinj (30 stopinj po novem), kar pa ni bilo razvidno pri nobenem testiranju gibljivosti ne s strani fizioterapevtke, ne pri pregledu ortopeda pred izdajo dopolnilnega mnenja z dne 9. 3. 2017. Prav tako ni bil ugotovljen zelo razmajan kolenski sklep, kjer je potreben aparat, kot to določa VII B točka 9.d Seznama TO.

10. Pritožbeno sodišče se v celoti strinja z obrazložitvijo v izpodbijani sodbi (točke 11 do 15) in navedb v izogib ponavljanju ponovno ne navaja.

11. Tako ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da prvostopenjsko sodišče ni upoštevalo meritve invalidske komisije, niti da niso bile upoštevane meritve narejene v rehabilitacijskem centru B.. Sodišče se je do meritev opravljenih v rehabilitacijskem centru B. 24. 3. 2014 in 4. 4. 2014 izrecno opredelilo. Meritve opravljene v rehabilitacijskem centru B. v letu 2017 so meritve, ki so bile opravljene po izdaji izpodbijane dokončne odločbe tožene stranke z dne 26. 2. 2015, zato za razrešitev predmetne zadeve niso meritorne, saj se lahko upošteva le dejansko stanje ugotovljeno pred toženo stranko do dneva izdaje dokončne odločbe.

12. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu s 353. členom ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, saj niso podani razlogi, iz katerih se sodba lahko izpodbija, ne razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.