Jedro

Če se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju pojavi oseba, ki trdi, da je dedič zapustnika in ki ni sodelovala v zapuščinskem postopku, le-ta nima pravice do pritožbe zoper sklep o dedovanju. Svoje pravice lahko uveljavi v pravdi.

Izrek

Pritožbi se zavržeta.

Obrazložitev

(1.) Okrajno sodišče v Škofji Loki je z izpodbijanim sklepom o dedovanju z dne 29.6.2010 v zvezi z popravnim sklepom z dne 7.7.2010 ugotovilo obseg zapuščinskega premoženja, ki je bilo pok. F. T. vrnjeno v postopku denacionalizacije ter za dediče tega premoženja, na podlagi zakonitega dedovanja, razglasilo I. J. A., S. Z., B. A., I. A. in F. L. do višine dednih deležev kot izhajajo iz izreka popravnega sklepa z dne 7.7.2010. Takšna odločitev je, glede na ugotovitev sodišča prve stopnje, 9.7.2010 postala pravnomočna.

(2.) Pritožniki, ki zatrjujejo, da so zapustnikovi zakoniti dediči, vlagajo pritožbo zoper oba zgoraj navedena sklepa. Uveljavljajo pritožbena razloga bistvene kršitve določb postopka ter zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlagajo, da izpodbijana sklepa v celoti razveljavi ter vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navajajo, da sodišče prve stopnje ni pazilo na pravice udeležencev tega postopka, saj ni pribavilo izpiska iz mrliške matične knjige, ni poskrbelo za sestavo smrtovnice in ni pribavilo podatkov o dedičih. Zakonite dediče ni vabilo na zapuščinsko obravnavo in je le-to opravilo brez njihove prisotnosti in vednosti ter sklep vročilo le pooblaščenki dela dedičev. Kršena je bila tudi določba 178. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD), saj zapuščinski postopek po zapustniku teče že pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani. Nov zapuščinski postopek ni bil opravljen, poleg tega pa bi bilo sodišče dolžno premoženje zapustnika razdeliti med dediče, ki so obstajali v trenutku smrti zapustnika v letu 1952. Tem namreč pripadajo ustrezni dedni deleži. Šele za tem bi bilo potrebno, skladno s členom 74 ZDen, opraviti nove zapuščinske postopke po vsakem izmed teh dedičev. Dedni delež, ki bi pripadal zapustnikovemu bratu A. T., bi poleg žene D. T. morali dedovati tudi potomci zapustnikovih staršev. Tudi v zvezi z dedičem I. T. sodišče ni upoštevalo, da je ob smrti v letu 1965 zapustil ženo A. K., ki je umrla leta 1976, njena dedinja pa je pritožnica M. M. (3.) Dediči (ugotovljeni z izpodbijanim sklepom o dedovanju) so na pritožbi odgovorili in predlagajo njuno zavrženje, v kolikor pa bi pritožbeno sodišče pritožbo vsebinsko obravnavalo, pa njeno zavrnitev. Opozarjajo, da je že sodišče prve stopnje pritožnike pravilno napotilo, da svoje pravice uveljavljajo v pravdi, kot to jasno določa 223. in 224. člen ZD. Očitki so tudi vsebinsko neutemeljeni, saj je sodišče osnovne podatke črpalo iz zapuščinskega spisa Okrajnega sodišča v Škofji Loki, opr. št. O 142/61. Zapustnik je imel zadnje stalno prebivališče v A., zapuščinska obravnava je bila opravljena, neutemeljeni pa so tudi očitki v zvezi z ugotovitvijo kdo so dediči, saj M. M. ni vnukinja A. K., niti vnukinja I. T., pač pa nečakinja A. K. (4.) Pritožbi nista dovoljeni.

(5.) Kot izhaja iz podatkov spisa, je sodišče prve stopnje, ki je po zapustniku opravilo zapuščinski postopek tudi po njegovi smrti (spis istega sodišča pod Opr. št. O 142/61), na podlagi predloga I. J. A., S. Z., B. A., I. A. in F. L., upoštevajoč pri tem 74. člen Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen), v zvezi z denacionaliziranim premoženjem opravilo nov zapuščinski postopek. Na podlagi podatkov, ki jih je pridobilo in podatkov, ki so jih posredovali dediči, je dne 29.6.2010, po opravljeni zapuščinski obravnavi, na katero je vabilo vse, ki so zatrjevali svojo dedno pravico, izdalo sklep o dedovanju, dne 7.7. 2010 pa še popravni sklep. Oba sklepa sta bila, kot izhaja iz podatkov spisa, pravilno vročena vsem (sodišču znanim) dedičem po njihovi pooblaščenki, slednja pa se je z izjavo z dne 6.7.2010 (list. št. 76) in izjavo z dne 8.7.2010 (list. št. 92) odpovedala pravici do pritožbe tako zoper sklep o dedovanju kot zoper popravni sklep. Sodišče prve stopnje je posledično pravilno ugotovilo, da je sklep o dedovanju (skupaj s popravnim sklepom z dne 7.7.2010) postal pravnomočen. Na pravnomočnost obeh sklepov ne more vplivati dejstvo, da so se naknadno, z zahtevo podano dne 6.8.2010 k dedovanju priglasili tudi pritožniki, saj jim trditev, da so zakoniti zapustnikovi dediči, pri čemer se pritožbeno sodišče ne spušča v vprašanje ali je to njihovo zatrjevanje utemeljeno ali ne, v tej fazi postopka ne daje več položaja stranke (1) in s tem tudi pravice do pritožbe zoper oba izpodbijana sklepa. Njihov pravni položaj je varovan na drugačen način.

(6.) Po 220. členu ZD pravnomočen sklep o dedovanju veže (samo) stranke, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku. To, povedano na drugačen način, pomeni, da pritožnikov, ki v zapuščinskem postopku niso sodelovali, izpodbijani (pravnomočen) sklep o dedovanju (v zvezi z popravnim sklepom) ne veže in lahko svojo zatrjevano dedno pravico kljub temu uveljavijo, vendar pa ne več v zapuščinskem postopku, pač pa v pravdi. Tako ZD v 223. členu določa, da zapuščinsko sodišče, če po pravnomočnosti sklepa o dedovanju oseba, ki ni sodelovala v zapuščinskem postopku, uveljavlja kakšno pravico do zapuščine kot dedič, ne opravi nove zapuščinske obravnave, ampak napoti to osebo, da svojo pravico uveljavlja v pravdi. Zato v pravnomočno končanem zapuščinskem postopku taka oseba tudi ne more (več) pridobiti položaja stranke in s tem pravice do pritožbe. To je tudi logično, saj bi drugačno stališče, ki ga zagovarjajo pritožniki, pomenilo, da bi, teoretično gledano, sklep o dedovanju nikoli ne mogel postati pravnomočen, saj bi ves čas obstajala (vsaj teoretična) možnost, da se pojavi še kak nov dedič. Ob tem tudi ni pomembno zakaj so bili pritožniki prezrti, odločilno je le to, da so svoja upravičenja iz naslova dedovanja pričeli zatrjevati šele po pravnomočnosti sklepa o dedovanju.

(7.) Ker glede na obrazloženo pritožniki niso aktivno legitimirani za vložitev pritožbe, jo je bilo potrebno zavreči (365. člen ZPP v zvezi s 163. členom ZD). Pritožbenemu sodišču se posledično do pritožbenih izvajanj o kršitvah, ki naj bi jih zagrešilo sodišče prve stopnje ni potrebno posebej opredeljevati. Kot je že bilo navedeno, bodo morali pritožniki svojo dedno pravico, ki jo zatrjujejo, uveljaviti v pravdnem postopku.

(1) Po 175. členu ZD so stranke zapuščinskega postopka dediči, volilojemniki ter druge osebe, ki uveljavljajo kakšno pravico iz zapuščine, torej vse osebe, ki jim na dednopravni podlagi pripada dedna pravica ali pravica iz volila