Jedro

Dolžnik ne more uspešno kot ugovorni razlog uveljavljati pomanjkanja aktivne legitimacije upnika (banke) z navedbami, da je bilo posojilo zavarovano pri zavarovalnici, kajti upnik - banka ima pravico izbirati ali bo izterjala dolg od dolžnika neposredno ali pa bo zahtevala plačilo dolžnikovega dolga od zavarovalnice.

Izrek

Ugovor se zavrne in se izpodbijani sklep o izvršbi potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje dovolilo zoper dolžnika izvršbo z dodatnim izvršilnim sredstvom (izvršbo na dolžnikove nepremičnine, vpisane pri vl. št. 854 k.o. ... v lasti dolžnika do 1/10) zaradi izterjave zneska 2,175.864,30 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 31.10.1998 dalje do plačila, sodnih stroškov v znesku 22.359,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obresmti od 1.2.1998 do plačila in nadaljnjih izvršilnih stroškov.

Dolžnik je zoper sklep pravočasno vložil ugovor. Navaja, da sedanje izvršilno sredstvo ni primerno, saj je dolžnik lastnik le 1/10 celotne nepremičnine, ki tudi ob ev. prodaji ne bi zadoščala za poplačilo terjatve. Upniku predlaga reprogramiranje danega posojila. Navaja, da se zaveda svoje obveznosti, splet okoliščin pa je povzročil trenutno nezmožnost plačila. Dolžnik pa vlaga ugovor tudi iz razloga, ker meni, da upnik ni aktivno legitimiran za izterjavo dolga. Iz posojilne pogodbe namreč izhaja, da je bilo posojilo, sedaj terjatev, zavarovano pri Ljubljanski zavarovalnici d.d.. Tožnik zato predlaga, naj sodišče izpodbijani sklep v celoti razveljavi.

Upnica je na ugovor odgovorila in predlagala njegovo zavrnitev.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da ugovor dolžnika (zoper sklep o izvršbi) ni utemeljen in ga je poslalo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi (2. odst. 54. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ).

Ugovor ni utemeljen.

Ugovor zoper sklep o izvršbi je mogoče vložiti iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo in ki so primeroma našteti v 55. čl. ZIZ.

Ugovorne navedbe o dolžnikovem premoženjskem stanju v skladu z določbami ZIZ niso ugovorni razlog, pa tudi ne navedbe, da je dolžnik le do 1/10 lastnik nepremičnin. O dolžnikovem predlogu za reprogramiranje danega posojila sodišče v tem postopku ni pristojno odločati in je to stvar upnika. Kar se tiče dolžnikovega ugovora pomanjkanja upnikove aktivne legitimacije za izterjavo dolga pa pritožbeno sodišče poudarja, da ima upnik na izbiro od koga bo izterjal dolg, ali od dolžnika ali od zavarovalnice. Upnica zatrjuje, da ji s strani zavarovalnice terjatev ni bila poravnana. Sicer pa bi lahko dolžnik le v postopku, v katerem bi ga terjala zavarovalnica za plačilo terjatve, uspešno ugovarjal, da je svoj dolg že plačal upnici.

Po obrazloženem so torej ugovorne navedbe dolžnika v celoti neupoštevne. Ker ob tem niso podani ne po uradni dolžnosti upoštevni ugovorni razlogi (2. odst. 55. čl. ZIZ) niti po uradni dolžnosti upoštevni pritožbeni razlogi (2. odst. 350. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ) , je pritožbeno sodišče ugovor dolžnika na podlagi določbe 2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ zavrnilo in izpodbijani sklep o izvršbi potrdilo.

Izrek o stroških ugovornega oz. pritožbenega postopka je odpadel, ker ti stroški niso bili priglašeni.